Graditelji sNES in tisti, ki celovito obnavljajo svoje hiše, so letos ostali brez subvencij, ki jih zagotavlja Eko sklad. Res je, da bodo imeli možnost kandidirati za sredstva, četudi so že začeli graditi in obnavljati, pa vendar se jim lahko zaradi čakanja poruši finančna konstrukcija naložbe, to pa upočasni gradnjo ali obnovo. V povprečju lahko za gradnjo nove hiše dobijo od 10 do 20 tisoč evrov, odvisno od energijske učinkovitosti in vgrajenih materialov.

Razpis naj bi bil marca, pa potem maja

Vprašanje je, zakaj razpisa tako dolgo ni, zadnjega je Eko sklad namreč zaprl januarja letos, ker so razdelili vsa sredstva. Iz Eko sklada so po zaprtju zadnjega razpisa sporočili, da nov javni poziv graditelji lahko pričakujejo marca. To se ni zgodilo, so takrat za Žurnal24 povedali, da naj bi bil nov javni poziv objavljen maja. 

Novogradnje Graditelji še vedno brez subvencij, a vladi se ne mudi

Tudi to je bil očitno račun brez krčmarja. Konec maja smo pisali o tem, da razpisa še vedno ni, ker vlada še vedno ni potrdila programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe. Iz tega naslova namreč prihajajo sredstva za spodbujanje gradnje sNES in celovite energijske obnove stavb. 

Potem pa so 21. julija iz ministrstva za okolje in prostor sporočili, da so sprejeli program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju od 2021 do 2023, in da je Eko skladu za spodbujanje gradnje stavb z visoko energijsko učinkovitostjo dodeljenih 22,7 milijona evrov. Tehnične zahteve v javnih pozivih bodo večinoma enake, kot si bile že v predhodnih javnih pozivih, smo še izvedeli. Eko sklad naj bi na podlagi tega razpis pripravil jeseni. 

Izračunali smo Tolikšna je najvišja subvencija Eko sklada za novo hišo

Jesen je že zdavnaj tu, razpisa pa še vedno ni

Zakaj ne in kje se zatika, smo vprašali na Eko skladu. „Eko sklad ima zadeve pripravljene, vendar smo tri mesece čakali, da je vlada imenovala nadzorni svet Eko sklada, zdaj pa spet čakamo vlado, da sprejeme rebalans poslovnega in finančnega načrta z 2021, kar je pogoj za objavo javnega poziva,“ je odgovorila direktorica sklada Mojca Vendramin. 

Kdaj bo novi razpis, ki je že pripravljen, in koliko sredstev bo na voljo, tako še vedno ni znano. Ko bo enkrat ugledal luč sveta, pa lahko pričakujemo večje število vlog graditeljev, ki že gradijo in tistih, ki so tik pred začetkom gradnje. Kdo bo takrat imel prednost? „Vloge bomo obravnavali v skladu z zakonodajo, torej po vrstnem redu prispetja, če jih bo veliko bo čakalna doba. Drugače ne gre, ker smo kadrovsko omejeni, dodatne zaposlitve pa niso mogoče zaradi omejitev kadrovskega načrta,“ pravi Mojca Vendramin. 

Prenova hiš je del dolgoročne strategije

Zavlačevanje najprej MOP in potem vlade je toliko bolj nerazumljivo, saj je gradnja, predvsem pa celovita energijska obnova stanovanjskih hiš del dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050, cilj katere je med drugim turi razogličenje nacionalnega stavbnega fonda. 

Izračunali so, da stanovanjski sektor predstavlja 73-odstotni delež v celotnem stavbnem fondu stavbe, njegova tlorisna površina pa znaša 63,7 milijona kvadratnih metrov, od tega imajo enostanovanjske stavbe 46,8 in večstanovanjske stavbe 16,9 milijona kvadratnih metrov. Kar 40 odstotkov enostanovanjskih hiš oziroma 100 tisoč gospodinjstev spada v energijska razreda G in H, kar pomeni, da je raba energije za ogrevanje od 150 do 210 in več kWh/m² na leto. V omenjena razreda spada tudi osem odstotkov ali 24.000 gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah.

Končno! Toliko bo v novem razpisu na voljo za gradnjo novih hiš

Kumulativni tehnični potencial za energetsko prenovo v enostanovanjskih stavb znaša 44,6, v večstanovanjskih stavbah pa 16,4 milijona kvadratnih metrov.

Poleg tega so v strategiji zapisali, da bodo bolj subvencionirane celostne prenove oziroma prenove v skoraj ničenergijskem standardu (sNES), bistveno manj pa posamezni ukrepi. 

Subvencije Koliko bo primaknila država, je odvisno od vrste prenove