Lani novembra smo pisali, da predlog novega zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZOVE) za gospodinjstva prinaša dve bistveni novosti. Na področju samooskrbnih sončnih elektrarn se ukinja tako imanovani net metering in uvaja plačilo omrežnine za vso iz omrežja prejeto elektriko in ne le za razliko med oddano in prejeto energijo. Druga pomembna novost iz prvotnega predloga pa se je nanašala na ogrevanje s fosilnimi gorivi in elektriko. Po izteku prehodnega obdobja, ki se konča 31. decembra 2022, naj bi bilo v novogradnje prepovedano vgrajevati kotle na kurilno olje ter električne grelnike (izjema so toplotne črpalke) za osnovno ogrevanje. 

V zadnji različici predloga zakona, ki že čaka na obravnavo v Državnem zboru, pa so nekatere določbe precej drugačne oziroma so iz zakona umaknjene. Za pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ki je predlagatelj zakona. 

Elektriko iz sončne elektrarne bomo lahko prodali

Na področju samooskrbnih sončnih elektrarn osnovne določbe ostajajo enake, torej še vedno velja, da bo treba omrežnino za vso prejeto elektriko iz omrežja plačati, velika novost, ki je v prvotnem predlogu ni bilo, pa je možnost prodaje viškov elektrike, ki jo proizvede sončna elektrarna. To do zdaj ni bilo možno. 

Po novem bodo imeli končni odjemalci pravico, “da proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, jo porabljajo za lastne potrebe, jo shranjujejo in prodajajo električno energijo, oddano v omrežje, na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov ali prek dobaviteljev električne energije oziroma pravil o medsebojni izmenjavi,” pravijo na ministrstvu. 

Medsebojna izmenjava tako proizvedene električne energije pomeni, da ta poteka “neposredno med udeleženci na trgu, katerih prevzemno-predajna mesta pripadajo istemu članu bilančne sheme, ali posredno prek certificiranega tretjega udeleženca na trgu, kot je agregator.” 

Predlog zakona Velike spremembe na področju ogrevanja in sončnih elektrarn

Prodajali bomo kot fizične osebe

Končni odjemalec, ki ima samooskrbno sončno elektrarno, bo moral z dobaviteljem skleniti pogodbo o samooskrbi, ki je vrsta pogodbe o dobavi električne energije, in mora poleg obveznih sestavin, določenih z zakonom, vsebovati tudi določbe o odkupu električne energije, proizvedene v napravi za samooskrbo, ki je bila oddana v omrežje. 

Lastnik samooskrbne sončne elektrarne, ki je fizična oseba, bo lahko prodal viške proizvedene električne energije, ne da bi za to moral ustanoviti podjetje. Pogoj bo le, da pridobi ustrezni status z vpisom v register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije. Zato je vzpostavljena posebna evidenca teh oseb pri Ajpes. 

Velja tudi za obstoječe sončne elektrarne

Možnost prodaje viškov elektrike bo veljala tudi za vse obstoječe lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn, ki so v sistemu samooskrbe po zdaj veljavnih predpisih, ali pa bodo sončno elektrarno postavili najkasneje do 31. decembra 2023, ko se izteče prehodno obdobje. Za elektrarne postavljene do tega datuma se omrežnina ne bo plačevala. Tako kot vsi drugi, bodo morali skleniti pogodbo o nakupu električne energije in urediti status v registru fizičnih oseb pri Ajpes. 

Kljub veliki novosti, ki omogača tudi prodajo viškov električne energije, pa na ministrstvu poudarjajo, da namen samooskrbe ni  ustvarjanje dobička in opravljanje gospodarske dejavnosti, temveč proizvajanje električne energije za lastne potrebe. “Viški proizvedene elektrike bodo prej izjema kot pravilo – moč naprave za samooskrbo je omejena, potrebe gospodinjstev po električni energiji pa se večajo, spodbuja se tudi vgradnja hranilnikov, kar pomeni, da bo razkorak med oddano in prevzeto energijo vedno manjši.” 

Odjemalec s samooskbo bo imel izbiro

Pomembna novost je tudi, da bo končni odjemalec s samooskrbo imel izbiro: pridobil bo lahko naložbeno pomoč, ki bo urejena po pravilih "de minimis", ali pa vstopil v podporno shemo. “Naložbena pomoč je administrativno manj obremenjujoča in gre za enkratno obliko pomoči. Na drugi strani je vstop v podporno shemo administrativno bolj zahteven (deklaracija, potrdila o izvoru), in se izvaja v obliki zagotovoljenega odkupa ali finančne pomoči za tekoče poslovanje.”

Pomembno pa je, da končni odjemalec s samooskrbo s koriščenjem državne pomoči ne izgubi pravic, ki jih prinaša vključitev v sistem samooskrbe, še dodajajo. 

Foto: Profimedia električno ogrevanje Ogrevanje: določila bistveno manj natančna

Po prvotnem predlogu zakona je v 51. členu (omejevanje uporabe posameznih energentov za ogrevanje), med drugim pisalo, da je prepovedano projektiranje in vgradnja kotla na fosilno gorivo v novozgrajenih enostanovanjskih stavbah, prepovedano projektiranje in vgradnja električnih grelnikov za osnovno ogrevanje stavbe, razen na območju omejitev, ki izhajajo iz predpisov o kakovosti zraka, in da je uporaba električne energije dovoljena le za dodatno ogrevanje prostorov, v katerih so drugi generatorji toplote in se električna energija rabi le za občasno dogrevanje prostorov.

V novi različici predloga zakona, ki je bil prejšnji teden potrjen na vladi, tega ni več. V 53. členu piše le, da projektiranje in vgradnja kotla na kurilno olje, mazut in premog, razen kjer je uporaba kurilnega olja, mazuta in premoga del industrijskega ali proizvodnega procesa, nista dovoljena.

“Predlog ZOVE je bil v postopku javne obravnave deležen široke javne razprave in konstruktivnih predlogov, ki smo jih smiselno upoštevali. Predlog 51. člena, ki je bil v javni obravnavi, je imel izhodišča, na katera je bilo podanhi več različnih pogledov,” na ministrstvu pojasnjujejo spremebe.

O ogrevanju z elektriko niti besede

Dodajajo še, da se 53. člen nanaša na vse stavbe, torej še vedno velja, da bo v stanovansjkih novogradnjah ogrevanje s kurilnim oljem od leta 2023 naprej prepovedano. Nič pa v zakonu ne piše o prepovedi uporabe električnih ogreval za osnovno ogrevanje stanovanjske stavbe. Odgovora na vprašanje, ali bo torej v stanovanjskih stavba dovoljeno osnovno ogrevnaje z električnimi ogrevali, od ministrstva nismo dobili.