Da bi v Sloveniji lahko obvladovali krizne razmere na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto, se je vlada odločila sprejeti nov zakon z nujnimi ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov. 

Vlada je predlog zakona na včerajšnji seji potrdila, zdaj pa gre besedilo v javno obravnavo, ki bo odprta do začetka oktobra. Natančneje smo pregledali, kaj zakon prinaša za gospodinjstva, ki v naslednjih letih načrtujejo vgradnjo sončnih elektrarn na strehe hiš ter vključitev v sistem samooskrbe, in za skupnostno samooskrbo. Na gospodinjstva pa se nanaša tudi 17. člen zakona o ogrevanju z zemeljskim plinom. 

Podaljšan rok za vključitev v shemo net metering

Za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, praviloma gre za sončne elektrarne, zdaj velja, da se z 31. decembrom 2023 ukinja tako imenovani net metering. Bistvena sprememba za sončne elektrarne, ki bodo v električno omrežje vključene po tem datumu, bo obračun omrežnine. Ta se bo namreč obračunala na celotno električno energijo, prevzeto iz distribucijskega omrežja in ne več zgolj na razlike med prejeto in oddano električno energijo. 

Predlog novega zakona rok za priključitev sončne elektrarne v omrežje podaljšuje za eno leto, do 31. decembra 2024. Za spremembo so se odločili zaradi nujnosti povečanja proizvodnje električne energije iz OVE. Če bo zakon sprejet, bodo investitorji lahko distribucijskemu operaterju podajo vlogo za priključitev naprave za samooskrbo do vključno 31. decembra 2023, distributer pa jih bo kot končne odjemalce s samooskrbo lahko registriral do vključno 31. decembra 2024.  

To pomeni, da bo vlogo za pridobitev soglasja za priključitev naprave v elektrodistribucijsko omrežje, za izdajo soglasja in vse druge aktivnosti, ki sedijo po tem, pa bo časa še eno leto, do 31. decembra 2023. 

Za zdaj velja, da morajo tisti odjemalci, ki želijo biti vključeni v sistem net-meteringa vse pogoje za registracijo izpolniti do vključno 31. decembra 2023. To pomeni, da bi jim do tega datuma moralo biti izdano soglasje za priključitev, sklenjene vse potrebne pogodbe in opravljen priklop naprave.

Zdaj veljavna določba je sporna

Predlagatelji zakona ugotavljajo, da se je ta določba v praksi izkazala za sporno, saj bi lahko povzročila, da odjemalci kljub pravočasni izvedbi vseh potrebnih aktivnosti ne bi bili upravičeni do vstopa v sistem net-meteringa. „Elektrodistribucijska podjetja se namreč soočajo z bistveno povečanim številom vlog za izdajo soglasij za samooskrbo, pri čemer z obstoječimi kadrovskimi resursi (ki jih ni mogoče v relativno hitrem času povečati) ne morejo slediti povečanemu številu vlog. To pomeni, da lahko odjemalci na izdajo soglasja čakajo tudi po več mesecev, z bližanjem končnega roka 31. 12. 2023 pa pričakujemo, da bo se situacija še poslabšala,“ so zapisali v obrazložitvi člena zakona. 

Tako bi prihajalo do primerov, ko bi odjemalci vloge za izdajo soglasja oddajali »pravočasno«, a jih elektrodistribucijska podjetja  ne bi mogli pravočasno rešiti, zaradi česar odjemalci ne bi mogli pravočasno  izpeljati vseh drugih aktivnosti. „Z bližanjem konca leta 2023 lahko namreč pričakujemo naval tudi na inštalaterje naprav za samooskrbo, ki se že zdaj soočajo s pomanjkanjem sestavnih delov za naprave za samooskrbo (gre predvsem za vseevropski problem pomanjkanja razsmernikov) in na delavce elektrodistribiterjev, ki izvajajo priklope.“

Zakonodajalec med razlogi za podaljšanje roka navaja tudi primere, ko odjemalec odda vlogo pravočasno, a elektrodistributer zavrne izdajo soglasja, na kar se odjemalec uspešno pritoži (ugodita mu Agencija za energijo ali sodišče), vendar se mu soglasje izda prepozno, zaradi česar ni upravičen do vstopa v sistem net-meteringa. 

Samooskrba Naval na sončne elektrarne, tako boste lažje dobili soglasje

Brez sprememb bi bili odjemaci oškodovani

Vse navedeno bi povzročilo, da bi bilo večje število odjemalcev neupravičeno oškodovanih, saj ne bi mogli biti vključeni v sistem samooskrbe po pravilih net-meteringa iz razlogov, na katere ne morejo vplivati (zamude pri izdajanju soglasja, montaže naprav, priklopa in registracije, ki jo opravi elektrodistributer). Pri tem pa bi odjemalci tudi bili lahko diskriminirani glede na to, na območju katerega distributerja so, saj so nekateri obremenjeni bolj kot druge, še dodajajo v obrazložitvi. 

Navedeno je nesprejemljivo, negativno pa bi lahko vplivalo tudi na potrebe po samozadostnosti in izkoriščanje obnovljivih virov za proizvodnjo elektrike. Določbo direktive je treba po mnenju pripravljavcev zakona zato tolmačiti na način, da se 31. december 2023 šteje kot rok za oddajo vloge za odobritev novih pravic (izdajo soglasja). Da pa bi dosegli namen direktive, da se vstop v sheme net-meteringa zaključi v čimprejšnjem času, je v predlogu zakon določeno, da morajo biti te odjemalci registrirani do 31. 12. 2024, saj je eno leto predvidoma dovolj, da se bodo vsaj za veliko večino lahko izvedli vsi potrebni postopki za registracijo.

Pol elektrike iz sončne elektrarne za gospodinjstva

Na samooskrbo z električno energijo se nanaša tudi 12 člen zakona. Ta določa, da mora gospodarska družba, v kateri ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, in investira v projekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, katerih inštalirana moč je enaka ali večja od 250 kW, oblikovati skupnost na področju energije iz obnovljivih virov energije ali skupnostno samooskrbo. Polovico letno proizvedene električne energije iz skupnostne samooskrbe pa mora brezplačno nameniti oskrbi gospodinjskih odjemalcev. 

Vlada bo izdala uredbo, v kateri bo opredelila kriterije in merila, ki bodo določali, načini izbora, obračuna in pogoji sodelovanja gospodinjskih odjemalcev na transparenten in pošten način.

Prednost za stanovalce večstanovanjskih stavb

Prednost pri tem bodo imeli stanovalci večstanovanjskih stavb, ki zaradi tehničnih, ekonomskih ali drugih ovir nimajo možnosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije ali oblikovanja individualne samooskrbe ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov energije ter skupnostne samooskrbe, ali pa so te možnosti tako otežene, da je investicija v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ekonomsko neupravičena. Merila in pogoji iz prejšnjega stavka ne smejo diskriminirati gospodinjskih odjemalcev iz socialno ranljivejših skupin. 

Ukrep naj bi se, tako predlagatelji, gospodarskim družbam splačal, ker bodo s tem pridobile dodaten kapital, ki bo omogočil postavljanje večjih sistemov in maksimalno izkoristil razpoložljive potenciale na svoji lokaciji. Vračilna doba projektov fotovoltaike je trenutno manj kot dve leti pri trenutnih cenah električne energije, še dodajajo. 

Elektrika Toliko hitreje se zdaj povrne naložba v sončno elektrarno

Konec obvezne priključitve na zemeljski plin, možne tudi odpovedi

Predlog zakona prinaša tudi spremembe na področju ogrevanja z zemeljskim plinom, namen teh pa je omejevanje uporabe plina. Energetski zakon namreč dopušča možnost, da lokalna skupnost določi prioriteto rabe energentov za ogrevanje na svojem območju in s tem obvezno priključitev. 

„Glede na trenutno akutno in predvideno daljše problematično oskrbo z zemeljskim plinom in posebej glede na uredbo Sveta EU o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu 2022/0225 (NLE) je nujno sprostiti morebitne določbe lokalne skupnosti o obvezni priključitvi in uporabi zemeljskega plina na njenem območju. Določba velja za lokalne skupnosti, ki tega ukrepa v danih razmerah niso izvedle že same. Prav tako člen uvaja prepoved obveznega priklopa na distribucijsko omrežje ZP in prepoved prepovedi odklopa.“

Vendar pa zakon pravico odjemalca, da se ne priklopi na zemeljski plin ali odklopi iz sistema pogojuje. predpisuje pogoj. „Odjemalci zemeljskega plina bodo po novem imeli pravico, da se ne priklopijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina ne glede na določbe o prioritetni rabi energentov, o obvezni priključitvi na omrežje za distribucijo plina in o obvezni uporaba plina za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki so določene v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih lokalnih skupnosti, če dokažejo, da se bodo ogrevali na obnovljive vire.“