Če začnemo pri zadnjih, je največja novost sprememba v zaračunavanju omrežnine. Zdaj velja, da lastniki samooskrbne sončne elektrarne omrežnine ne plačajo oziroma je plačajo le za del prejete električne energije, če je ta večji od v omrežje oddane električne energije, ki jo je v enem letu proizvedla sončna elektrarna. Omrežnino torej plačajo le na razliko med prejeto in oddano elektriko.
Omrežnina se bo po novem plačevala
Glede na predlog zakona pa bo moral lastnik sončne elektrarne plačati omrežnino za vso iz omrežja prejeto električno energijo. V 35. členu piše: „Za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, plačujejo končni odjemalci s samooskrbo omrežnino, ki je nediskriminatorna in odraža stroške in koristi samooskrbe, in druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzete iz javnega omrežja.“
Bolj preprosto, v tem členu se odraža bistvena novost na področju samooskrbe, da odjemalci s samooskrbo ne morejo količin prevzete električne energije iz omrežja zmanjšati za količine oddane energije v omrežje in plačati omrežnino le za razliko (t.i. netiranje).
Odjemalci s samooskrbo morajo plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja, ne pa tudi omrežnine na oddano energijo iz omrežja, piše v pojasnilu k temu členu.
A določba pa ne bo začela veljati takoj. Zakon dopušča, da v sedanjem sistemu tako imenovanega net meteringa ostanejo vse že priključene samooskrbne sončne elektrarne ter vse tiste, ki bodo v omrežje priključene najkasneje do 31. decembra 2023.
Pri drugih obveznih prispevkih ni sprememb, še vedno velja, da končni odjemalci s samooskrbo niso dolžni plačati prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, niti za električno energijo, prevzeto iz omrežja, niso dolžni plačati prispevka na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti. Prav tako ne bo treba plačati omrežnine in drugih javnih dajatev za oddano električno energijo. Za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko tudi shranjena, in ostane v njegovem objektu, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine ali drugih javnih dajatev, še piše v predlogu zakona.
Spremembe pri prodobivanju soglasja za priključitev
Novost je tudi pri pridobivanju soglasja za priključitev samooskrbne sončne elektrarne v distribucijsko omrežje. Po novem takšno soglasje „ne bo več potrebno za napravo za samooskrbo, katere priključna moč ne presega 50 kW, mora pa končni odjemalec s samooskrbo v tem primeru pred priključitvijo o tem obvestiti distribucijskega operaterja, ki lahko z odločbo tudi zavrne priključitev. Če take odločbe distribucijski operater ne izda in vroči stranki v enem mesecu od prejema popolnega obvestila, se šteje, da je končni odjemalec s samooskrbo pridobil pravico do priključitve na distribucijsko omrežje in lahko zahteva sklenitev pogodbe o priključitvi.“
Kotli na kurilno olje preprovedani
Zakon tudi na področju ogrevanja prinaša nekaj sprememb. Predvsem omejuje ogrevanje s fosilnimi gorivi in neposredno z električno energijo.
- projektiranje, vgradnja in prodaja kotla na kurilno olje in premog, razen kjer je uporaba kurilnega olja in premoga del industrijskega ali proizvodnega procesa.
- projektiranje in vgradnja kotla na fosilno gorivo v novozgrajenih enostanovanjskih stavbah.
- projektiranje in vgradnja električnih grelnikov za osnovno ogrevanje stavbe, razen na območju omejitev, ki izhajajo iz predpisov o kakovosti zraka,
- uporaba električne energije je dovoljena le za dodatno ogrevanje prostorov, v katerih so drugi generatorji toplote in se električna energija rabi le za občasno dogrevanje prostorov.
Električna energija bo lahko za osnovno ogrevanje dovoljena le za delovanje toplotnih črpalk.
Namen prepovedi uporabe posameznih energentov za ogrevanje je povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja. „Najstrožja je prepoved glede uporabe kurilnega olja in premoga za ogrevanje, za novozgrajene enostanovanjske stavbe pa tudi ogrevanje z drugimi fosilnimi gorivi, zlasti zemeljskim plinom,“ piše v pojasnilu tega člena (51. člen).
Dodajmo še to, da se med novozgrajene stavbe štejejo tudi vse tako imenovane nadomestne gradnje, ko bodo zgrajene na mestu prejšnje stavbe, ki je bila porušena.
Večja učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja
Novost pri ogrevanju eno- in večstanovanjskih stavb, ki so priključene na sistem daljinskega ogrevanja pa je obvezno obveščanje končnih odjemalcev o učinkovitosti sistema ter deležu obnovljivih virov v prodani toploti. Če sistem ni učinkovit, mora distributer toplote najkasneje do 31. decembra 2025 agenciji za energijo predložiti načrt ukrepov za doseganje kriterija učinkovitosti.
In kdo bo to plačeval?
www︎.︎Marbie︆.︆net - odličen projekt za odrrasle, ki želijo najti partnerja za sseks
Res zopet nateg s strani države, ki zaradi izpolnjevanja evropskih zahtev (očitno so vse skupaj le floskule, kajti drugače si …