Agencija za energijo vsako leto pripravi poročilo o energetski učinkovitosti distribucijskih sistemov toplote in hladu, kar ji nalaga energetski zakon (EZ-1). Iz pravkar izdanega poročila za leto 2019 je razvidno, da kar ena tretjina sistemov ni učinkovitih, saj ne izpolnjujejo niti enega od pogojev, ki jih predpisuje EZ-1.
V Sloveniji je lani delovalo 99 distribucijskih sistemov toplote in hladu, od tega 56 gospodarskih javnih sistemov (GJS), 21 tržnih in 22 lastniških sistemov. Agencija v poročilu za leto 2019 ugotavlja, da je energetsko neučinkovitih 32 sistemov, od tega 13 GJS, šest tržnih sistemov in 13 lastniških sistemov. Energijska učinkovitost se je lani sicer nekoliko povečala, saj je bilo leta 2018 neučinkovitih 38 od 90 sistemov ali 42 odstotkov.
Skladno z zakonom o energetsko učinkovitem sistemu distribucije toplote in hladu govorimo, če je na letni ravni izpolnjen vsaj eden od naštetih kriterijev:
- vsaj 50 odstotkov toplote proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije,
- vsaj 50 odstotkov odvečne toplote,
- vsaj 75 odstotkov toplote iz soproizvodnje ali
- vsaj 50 odstotkov kombinacije toplote iz najmanj dveh virov iz prejšnjih alinej.
Med učinkovitimi sistemi je največ takšnih (51), ki izpolnjujejo prvi pogoj, 15 jih izpolnjuje pogoj, da je vsaj 75 odstotkov toplote proizvedene v soproizvodnji, devet pa jih je vsaj v 50 odstotkih kombinacija prve in tretje zahteve. Niti eden od sistemov ne izpolnjuje pogoja o deležu odvečne toplote.
Agencija za energijo v poročilu navaja tudi vire, iz katerih se proizvaja daljinska toplota v Sloveniji: premog in lignit, ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni in zemeljski plin, lesna biomasa, komunalni odpadki, industrijska odvečna toplota in geotermalna energija.
Plačilo prispevka za proizvodnjo toplote iz OVE
Zakaj je tako pomembno, da so sistemi energetsko učinkoviti. Glavni razlogi so postopen prehod iz fosilnih goriv na vse večjo rabo obnovljivih virov energije, podnebni ukrepi in trajnostni razvoj, ki nam ga nalagajo različne evropske direktive in ukrepi.
Vendar pa se učinkovitost ali neučinkovitost distribucijskih sistemov pozna tudi na stroških, ki jih plačujejo končni odjemalci toplote in hladu. Energetski zakon namreč predpisuje, da morajo končni odjemalci toplote in goriv plačati prispevek za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov. Vendar v nadaljevanju piše še, da se ne glede na to določilo prispevek za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije ne plačuje za obnovljive vire in za toploto iz učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja.
Zakon določa tudi, da morajo vsi distribucijski sistemi, ki so organizirani kot GJS ali pa delujejo tržno, doseči predpisano energetsko učinkovitost najkasneje do 31. decembra letos.