Eko sklad je zadnji razpis za nepovratna sredstva za naložbe v skoraj ničenergijske stavbe zaprl januarja letos, ker so razdelili vsa razpoložljiva sredstva. Novega razpisa do zdaj ni bilo zaradi vrste zapletov oziroma čakanja na potrditev vlade najprej poslovnega načrta Eko sklada za leto 2021, potem sprejetja programa porabe sredstev podnebnega sklada. 

Ko je bilo oboje konec junija končno potrjeno, pa se je čakanje nadaljevalo. „Eko sklad ima zadeve pripravljene, vendar smo tri mesece čakali, da je vlada imenovala nadzorni svet Eko sklada, zdaj pa spet čakamo vlado, da sprejeme rebalans poslovnega in finančnega načrta z 2021, kar je pogoj za objavo javnega poziva,“ nam je oktobra povedala direktorica sklada Mojca Vendramin. 

Gradnja in obnova Vlada blokira subvencije Eko sklada za gradnjo in obnovo hiš

Za gradnjo sNES šest milijonov evrov

Zdaj se je rebalans poslovnega in finančnega načrta za 2021 končno znašel med vladnimi gradivi, ki čakajo na obravnavo in potrditev. Če bo potrjen, bo Eko sklad lahko objavil razpis za nepovratna sredstev za gradnjo sNES, hkrati pa bo na voljo tudi več sredstev za nekatere druge naložbe občanov. 

V rebalansu je predvideno, da bodo še letos za gradnjo sNES in celovito energetsko obnovo razpisana nepovratna sredstva v višini do 22,72 milijona evrov. Od tega jih bo do šest milijonov evrov namenjenih občanom  za spodbujanje novih naložb v gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih novih eno- ali dvostanovanjskih stavb, za celovito obnovo starejših eno- ali dvostanovanjskih stavb in za nakup stanovanj v novih ali obnovljenih skoraj ničenergijskih tri- in večstanovanjskih stavbah. S tem naj bi spodbudili približno 300 naložb občanov. Ostala sredstva bodo namenjena poslovnim subjektom in občinam. 

Več denarja tudi za sončne elektrarne in obnovljive vire

Eko sklad v rebalansu predlaga tudi povečanje sredstev iz programa za izboljšanje energetske učinkovitosti na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije in sicer za osem milijonov evrov. 

Sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stavbah naj bi se povečala z 11 na 16 milijonov evrov, sredstva za sisteme, ki izrabljajo obnovljive vire energije za samooskrbo z električno energijo s pet na 10 milijonov evrov, sredstva za subvencioniranje električnih avtomobilov pa naj bi se zmanjšala s sedem na pet milijonov evrov. 

Namesto prvotno predvidenih 26 za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud namenjenih 34 milijonov evrov, s čimer bo zagotovljenih predvidoma dovolj sredstev, da se bo zagotovilo kontinuirano dodeljevanje spodbud na teh ukrepih celo leto.

Naložbe v fotovoltaiko naraščajo, v e-vozila pa padajo

Na skladu predlog sprememb utemeljujejo z dejstvom, da je priliv vlog na teh javnih pozivih velik oziroma se na pozivu za energetsko obnovo stavb še celo povečuje. Povpraševanje po spodbudah za fotovoltaiko je tako lani kot letos več kot za 100 odstotkov večje kot leta 2019, ko so prejeli okrog 2700 vlog. Lani so prejeli 7172, letos pa naj bi jih bilo po njihovih ocenah 7400. Število vlog na javnem pozivu za energetsko obnovo stavb občanov, ki se je izjemno povečalo v letu 2018, pa lani kot tudi letos še nadalje narašča.

Visoka rast dodeljenih sredstev za električna vozila v zadnjih letih pa se je letos umirilo, povpraševanje po teh spodbuda je manjše. Na skladu ocenjujejo, da bo pet milijonov evrov za subvencioniranje e-vozil, koliko bo na voljo po sprejetju rebalansa, zadostovalo do marca 2022, ko bo objavljen nov razpis. 

Povečuje se tudi obseg kreditiranja okoljskih naložb občanov, pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občin in sicer iz predvideni 30 na 50 milijonov evrov.