Energijska obnova hiše je lahko celovita, lahko pa poteka v več korakih, ki si sledijo v krajših ali daljših časovnih intervalih, marsikatero gospodinjstvo se odloči le za posamezni ukrep. Čeprav splošno velja, da naj bi energijska prenova, ne glede na to, ali bo izvedena celovito v enem zamahu, ali po korakih v več letih, obsegala menjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo ovoja hiše, vgradnjo prezračevalnega sistema in na koncu zamenjavo ogrevalne naprave, ni nujno, da je to edina prava rešitev za vsako hišo, pravi Bojan Žnidaršič, neodvisni energijski svetovalec.  

Iz prakse: Izolacija fasade ni vedno prava odločitev

Na hišo je treba gledati kot na celoto, predvsem pa je vsaka zgodba zase. „Nedavno je k meni po nasvet prišel par, ki je želel preveriti, ali je odločitev, da na stari hiši izvedeta novo toplotnoizolativno fasado, prava.“

V pogovoru z njima je izvedel, da oken ne bosta zamenjala, saj so obstoječa dvoslojna stara 10 let, torej z novimi ne bi veliko dosegla, trislojnih si ne želita. Za ogrevanje v večjem delu uporabljata polena, v manjšem pa pelete, nobene od peči v kratkem še ne bosta zamenjala. Ostrešje je že toplotno izolirano, prav tako strop kleti. 

Foto: arhiv Vitra stara hiša "Na vprašanje, kaj želita doseči z izolacijo fasade, sta odgovorila, da naj bi bil učinek dvojen: zmanjšala naj bi toplotne potrebe in posledično znižala stroške ogrevanja, rešiti pa želita tudi zunanji videz hiše. Fasada se na več mestih namreč lušči in odpada, vzrok za to je kapilarna vlaga v kamnitih zidovih, ker hiša nima temeljev niti hidroizolacije, okoli nje je narejena zgolj drenaža," pove Žnidaršič. 

Hitro so izračunali, da bi bil, glede na navedeno porabo energentov in cene teh, po izvedbi nove fasade letni prihranek pri ogrevanju največ 400 evrov. Naložba v fasado bi bila med 10 in 12 tisoč evri, torej bi se povrnila v 25 letih. 

Z novo fasado ne bi dosegla niti drugega cilja. Kapilarna vlaga bi ostala v zidovih in ker zaradi toplotne izolacije ne bi mogla ven oziroma bi bil njen prehod bistveno težji, bi prehajala v notranjost. Rezultat tega pa bi bila prej ko slej plesen, ki je zdaj v bivalnem prostoru nimata. 

Dolgoročno je edina prava rešitev odprava kapilarne vlage, a tudi potem toplotno izolirana fasada te hiše ne bo ekonomsko upravičena naložba.

Princip nova okna, fasada in ogrevanje ne deluje vedno

To je le eden od primerov iz prakse, s katerimi se pogosto srečujejo energijski svetovalci. Prenove hiš niso preproste, odgovori na enaka vprašanja investitorjev pa niso enoznačni. Preprosto ne gre vedno po principu, najprej bomo zamenjali okna, potem izolirali fasado in na koncu zamenjali še ogrevanje, pravi Žnidaršič in doda, da hišo obnavljamo za boljše bivanje in ne za državo, Eko sklad, zaradi sosedov ali energijskega svetovalca, niti zato, ker je tako svetoval izvajalec.

Velikih celovitih prenov se ne bi smeli lotevati brez projektantov in natančnih izračunov, delnih prenov z enim ali dvema ukrepoma pa ne zgolj na podlagi nasvetov znancev in izvajalcev. 

Investitor naj se posvetuje s strokovnjaki

"Zelo pomembno je, da se v gospodinjstvu najprej dogovorijo, kaj želijo s prenovo doseči, kaj je njihov dolgoročni končni cilj," pravi Žnidaršič. 

Družina naj naredi projektno nalogo, še poudari in doda, naj se je ne ustraši. Gre le za to, da želje in cilje zapišejo. Odgovoriti si morajo na vprašanja, ali želijo le zmanjšati rabo energije ali pa je cilj predvsem boljše bivalno okolje. Vprašanje je tudi, koliko časa in denarja lahko oziroma so pripravljeni vložiti v prenovo. Naslednje vprašanje je, s katerimi ukrepi bodo cilje, upoštevajoč razpoložljive finance, najlažje dosegli. Da bi si lahko odgovorili na vsa vprašanja, morajo biti o izvedbi in učinkih posameznih ukrepov ali zelo dobro poučeni ali pa jih morajo preveriti pri strokovnjakih.  

Foto: Profimedia Toplotna izolacija

Šele, ko bodo v pogovoru s strokovnjaki in na podlagi izračunov natančno vedeli, kaj se jim splača in kaj ne, kakšen bo vrstni red in kako mora biti posamezni ukrep izveden, sledi izbira izvajalcev, pravi Žnidaršič. 

Za vsak poseg morajo pridobiti več ponudb, te pa naj imajo skupni imenovalec, da jih bodo lahko primerjali. To pomeni, da zelo dobro vedo, katero toplotno izolacijo in kakšne debeline bodo vgradili, kako bodo izvedeni detajli, da ne bo toplotnih mostov, kako naj bodo vgrajena okna in nova senčila, izvedene špalete in vgrajene nove zunanje okenske police, našteje sogovornik. Vedeti morajo tudi, kakšna naj bo nova ogrevalna naprava, predvsem pa njena moč. Ta mora biti izračunana glede na nove toplotne potrebe, če so se odločili tudi za vgradnjo toplotne izolacije in novih oken.

Nič naj ne bo prepuščeno naključju in izračunano čez palec, kar izvajalci, ko gre za nepoučenega investitorja, zelo radi naredijo, še doda. 

O izbiri izvajalca naj ne odloča le cena

"Izvajalca naj ne izberejo zgolj na podlagi najnižje cene, temveč tudi tega, ali je pripravljen o dogovorjeni izvedbi podpisati pogodbo ali ne. Če ni, potem verjetno ne bo pravi. S podpisom pogodbe si namreč zagotovijo, da bo izvedel natančno tisto, kar je dogovorjeno, investitor pa ga bo bistveno lažje nadzoroval in pravočasno opozoril na morebitne napake ter zahteval, da jih odpravi," zaključi Žnidaršič. 

Prenova To so najpogostejše napake pri prenovi hiše, izognite se jim