Prizadeti v poplavah, ki se še vedno borijo s čiščenjem zalitih prostorov in odstranjevanjem poškodovanih predmetov, v teh dneh najverjetneje ne razmišljajo o papirologiji in dovoljenjih, ki jih za različne gradbene posege predpisuje gradbeni zakon, temveč o tem, kako bodo čim hitreje sanirali nastalo škodo in se vrnili v ustaljene tirnice življenja. Pa vendar se dovoljenjem za sanacijo marsikdo ne bo mogel izogniti.

Zadnja različica gradbenega zakona je sicer do oškodovancev v naravnih nesrečah nekoliko bolj prizanesljiva, kot so bile prejšnje, saj določene posege, za katere je bilo treba pred leti pridobiti gradbeno dovoljenje, zdaj razvršča v kategoriji manjše in nujne rekonstrukcije.

Ker gradbeni zakon gradbene posege razvršča v več kategorij, glede na te pa tudi predpisuje postopke in potrebna dovoljenja, so na inšpektoratu za naravne vire in prostor strnili določila, ki jih je treba pri sanaciji upoštevati.

Gradbeni zakon loči vzdrževalna dela, manjšo in nujno rekonstrukcijo, rekonstrukcijo in novogradnjo. Glede na obseg poškodb lahko prizadeti v poplavah te sanirajo znotraj ene od naštetih kategorij.

Vsa vzdrževalna dela brez dovoljenj in prijave

Vsa vzdrževalna dela na objektu lahko opravimo brez kakršnega koli dovoljenja in prijave del. Če je na objektu, na primer odstranjena kritina ali razbito okno, lahko investitor to vedno nadomesti z novo kritino, novim oknom. Kaj se šteje za vzdrževalna dela, je navedeno v prilogi 3 uredbe o razvrščanju objektov, podrobneje pa še pojasnjeno v tehnični smernici TSG V-006:2022 razvrščanje objektov na 41. strani.

vzdrževalna dela Vsa vzdrževalna dela pa je treba izvesti tako, da niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi in so v skladu s predpisanimi pridobljenimi mnenji ali soglasji. V prostorskem aktu občin so tako lahko predpisane denimo dopustne kritine ali drugi oblikovni pogoji, o čemer se je treba pozanimati na občini.

Za manjšo rekonstrukcijo pisno mnenje strokovnjaka

Nekatera sanacijska dela, ki presegajo vzdrževalna dela, se razvrščajo v kategoriji manjša rekonstrukcija in rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč - nujna rekonstrukcija. Na podlagi tega imajo investitorji možnost za hitro in učinkovito sanacijo objektov, poškodovanih v naravni nesreči.

V ti dve kategoriji spadajo poškodbe na posameznih konstrukcijskih elementih, kot sta na primer poškodovano ostrešje ali poškodovana nosilna stena. Sanacija teh pa presega vzdrževalno delo.

Manjša rekonstrukcija se lahko izvede brez gradbenega dovoljenja, vendar pa je treba pred izvedbo pridobiti pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, s katerim se predvidi ustrezna rešitev. Po izvedeni manjši rekonstrukciji ta pooblaščeni strokovnjak ustreznost izvedenih del pisno potrdi.

Pod manjšo rekonstrukcijo spadajo naslednja dela

Nujna rekonstrukcija v treh mesecih in z nadzornikom

Lastniki, katerih hiše so poplave huje poškodovale, se lahko sanacije lotijo na podlagi določila o nujni rekonstrukciji. To velja denimo v primeru, ko je poškodovanih več konstrukcijskih elementov, na primer del nosilnih sten in streha, ali pa poškodba vpliva na celotno nosilno konstrukcijo. Kot navajajo na inšpektoratu, gre za nujen ukrep, ki je namenjen izključno reševanju oziroma sanaciji obstoječih objektov na način, da se jih v čim hitrejšem času povrne v prvotno stanje. To pomeni, da bodo po sanaciji gabariti, namen in zunanjost objekta enaki kot so bili pred nastalo škodo.

Ob tem velja poudariti, da sanacija na podlagi nujne rekonstrukcije velja le, če dela začnemo najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči.

Za te gradnje gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti, je pa pred gradnjo treba izvesti prijavo začetka gradnje. Prijavi je treba priložiti tudi izjavo pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta dopušča izvedbo teh del.

Zakon določa še eno zahtevo. Investitor mora za nujno rekonstrukcijo imenovati nadzornika. To velja tudi, če gre za nujno rekonstrukcijo nezahtevnega objekta in v primeru, da gradnje ne bo izvajal izvajalec, ki izpolnjuje pogoje gradbenega zakona.

S tem pa zahtev za investitorja še ni konec, po končani nujni rekonstrukciji mora namreč pridobiti še uporabno dovoljenje za manj zahtevne objekte. Tega pa pridobi na podlagi izdelane projektne dokumentacije izvedenih del, za kar potrebuje pooblaščenega projektanta.

Rušenje hiše in novogradnja po ustaljenem postopku z gradbenim dovoljenjem

V primeru, da je treba v naravni nesreči poškodovano hišo porušiti, lastnik pa namerava na njenem mestu graditi novo, kar je nekoč veljalo za nadomestno gradnjo, zdaj velja enak postopek kot za novogradnjo. Lastnik mora slediti določilom, ki veljajo za rušenje hiše, potem pa po rednem postopku pridobiti gradbeno dovoljenje za novo hišo in na koncu tudi uporabno dovoljenje.

Enako velja, če investitor hkrati s sanacijo poškodovanega objekta načrtuje tudi njegovo spremembo, na primer povečanje. Določila manjše in nujne rekonstrukcije ne veljajo za objekte, ki so bili zgrajeni nelegalno. Za njihovo sanacijo je treba dobiti gradbeno dovoljenje.

Na inšpektoratu vsem lastnikom hiš, ki so jih prizadele poplave, svetujejo, da „še pred začetkom izvajanja sanacije poiščejo pomoč pooblaščenega strokovnjaka. Ta jim bo pomagal oceniti dejansko stanje poškodovanega objekta (tudi skrite poškodbe) in predlagal najustreznejšo rešitev sanacije.“

Manjša rekonstrukcija

https://www.zurnal24.si/pod-streho/gradimo-obnavljamo/to-je-mozno-graditi-brez-gradbenega-dovoljenja-nujna-so-ta-mnenja-in-soglasja-403212