V razpravah opozicijskih poslancev v Državnem zboru lahko večkrat slišimo, nazadnje je to včeraj izpostavil Zvonko Černač iz SDS, da Slovenci plačujemo najvišjo ceno elektrike v Evropi. To so, kot zdaj odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo, povzeli tudi nekateri mediji. 

Cena elektrike za gospodinjstva v spodnji tretjin držav članic

Zato na ministrstvu opozarjajo, da je treba biti pri primerjavah cen zelo previden. „Edino merilo za primerjave cen za preskrbo končnih odjemalcev med državami so verificirani podatki Eurostata, ki kažejo, da je bila cena slovenske domače proizvodnje ("t.i. domesticproducerprices") v mesecu avgustu 2022 po indeksu rasti od leta 2015 pod povprečjem EU, maloprodajne cene, ki vključujejo vse davke in dajatve, pa v prvi polovici leta 2022 za gospodinjstva 139 evrov/MWh, kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino držav članic z najcenejšo elektriko, za industrijo pa 193 evrov/MWh, kar Slovenijo uvršča v spodnjo polovico držav članic z najcenejšo elektriko.“

Mešanje borznih in končnih cen za odjemalce

Pri primerjavah cen v različnih državah ne smemo mešati borznih cen (še posebej posameznih produktov) in cen, ki jih plačujejo končni odjemalci, pa naj gre za gospodinjstva ali poslovne odjemalce, pojasnjujejo na ministrstvu. 

Za te cene določajo dobavitelji in so odvisne od mnogih dejavnikov. „Borzne cene zelo nihajo, se spreminjajo, medtem ko prodajne cene dobaviteljev nihajo malo oziroma skoraj nič. Cilj odjemalcev je stabilna in čim nižja cena. In cilj dobaviteljev je, da to odjemalcem tudi ponudijo, saj si želijo pridobiti ali obdržati odjemalca. Vpliv trenutnih borznih cen na cene, ki jih odjemalci plačujejo, ni zvezen. Končni računi za elektriko poleg stroška za energijo nenazadnje vključujejo še omrežnino in prispevke."
“
Borzna nihanja se v določeni meri lahko odražajo pri npr. letnih pogodbah z velikimi odjemalci, medtem kot pri pogodbah za nedoločen čas pri gospodinjskih odjemalcih te povezave običajno ni, še dodajajo v pojasnilu.

Delovanje borz je kompleksno

Delovanje energetskih borz je izredno kompleksno in kakršnokoli poenostavljanje je skrajno nevarno, saj lahko močno izkrivlja realno sliko in tako podaja neresnične in zavajajoče informacije.

„Izkrivljena slika je običajno rezultat ciljanega prikazovanja, kar nima nobene povezave s cenami, ki jih na koncu plačujejo odjemalci, pa naj bodo to gospodinjstva ali poslovni odjemalci.“

Trgovanje z električno energijo na energetskih borzah lahko poteka na več načinov oziroma z različnimi produkti ali celo vrstami trgovanja, tako časovno, krajevno kot funkcijsko. Posledica tega pa so različne borzne cene, indeksi, in tako naprej. 

„Borzne cene se, na primer, za dan vnaprej v celi Evropi, različno glede na regijo, trg, državo nenehno (v časovnem oknu trgovanja skoraj neprekinjeno) spreminjajo. Včasih so višje v Franciji, včasih v Nemčiji, največkrat pa so najvišje v Italiji.“

Evropa je, kot pojasnjujejo na ministrstvu, razdeljena na tako imenovane cenovne cone. „Borzne cene električne energije se v teh conah gibljejo na podlagi ponudbe in povpraševanja v tej coni, nihajo in seveda niso povsem enake. Različne cene med conami narekujejo omejitve med čezmejnimi zmogljivostmi, ki pa tudi niso brezplačne. Če bi bilo električnih povezav med državami zelo (ali dovolj) veliko, bi vsa Evropa imela enotne borzne cene. Tako pa je prenos energije iz ene v drugo cono količinsko omejen, pogojen s zmogljivostmi in posledično so tudi cene različne, oziroma je med conami cenovna različnost. Trend gibanja cen (rasti ali padanja) je večinoma enakosmerno ampak tudi ne vedno.“

Energetska draginja Oktobra bodo računi bistveno višji, 200 tisoč gospodinjstev jih ne bo plačalo

Cena nižja od italijanske in višja od avstrijske

Slovenska borzna cena je običajno nekoliko nižja od italijanske in nekoliko višja od avstrijske, se pa to seveda spreminja, še posebno ob določenih izrednih okoliščinah, povedo na ministrstvu. Prav tako je treba razlikovati med cenami na tako imenovanem sprotnem trgu, na trgu za dan vnaprej in na tako imenovanih terminskih trgih za neko obdobje v prihodnosti. Razlikovati je treba tudi med borznimi cenami za pasovno energijo in vršno energijo, nočno energijo, itd. „Za vse te borzne produkte je drugačna borzna cena. Razlike so lahko bistvene. Na primer, na eni borzi je lahko pasovna energija cenejša, na drugi borzi pa vršna in nočna. S kombinacijo produktov se lahko tako včasih doseže celo obraten učinek.“

„Pomembno je tudi, da ceno na borzi oblikuje že zelo majhna količina obsega trgovanja z energijo, kar sploh v časih visokih cen, kjer zaznavamo, da ni velikega obsega količin, s katerimi se trguje, še posebej vpliva na ceno nekega premalo likvidnega produkta in s tem na ceno tega produkta. To še posebej velja za tako imenovane majhne borze oziroma borze na majhnih trgih. Te pa hkrati niso reprezentativne za dejansko stanje za realne cene v tej coni.“

Na koncu pa se na ministrstvu sprašujejo, „kako dobri morajo biti šele trgovci oziroma dobavitelji, da te višje borzne cene v državi ali borzni coni prelevijo v eno najnižjih končnih maloprodajnih cen, ki jih nazadnje plačajo odjemalci, trgovci pa imajo ob tem še visoke dobičke.“ Pod predpostavko namreč, da se kljub navedenemu pojasnili pristane na to, da so visoke borzne cene določeno merilo za neadekvatno primerjavo.

Elektrika Toliko nižje bodo položnice za elektriko