Podlaga za pripravo projektne dokumentacije in izdajo gradbenega dovoljenja je občinski prostorski načrt (OPN). V občinah, ki OPN še niso sprejele, se za urejanje prostora in graditev objektov, torej tudi za izdajo gradbenih dovoljenj, še vedno uporabljajo stare prostorske načrte, nekateri so še iz časa bivše skupne države. Uporabljajo prostorske planske akte in prostorske ureditvene pogoje, ki so bili pripravljeni in sprejeti v letih od 1984 do 1990, oziroma njihove spremembe do uveljavitve zakona o urejanju prostora 1. januarja 2003 in sprejema strategije prostorskega razvoja Slovenije leta 2004.

A kmalu se to lahko spremeni oziroma bi se spremenilo, saj zakon o urejanju prostora občinam nalaga, da bi nove OPN morale sprejeti najkasneje do 31. decembra letos. Po tem datumu prej omenjeni plani ne bodo veljali več.

Konec gradbenih dovoljenj v letu 2025

Izdaja gradbenih dovoljenj brez OPN po 1. januarju 2025 ne bo več možna. "To bo povzročilo veliko gospodarsko, družbeno in okoljsko škodo," pravijo na ministrstvu za naravne vire in prostor in dodajajo, da "gradbenih dovoljenj ne bo možno izdati za nobeno vrsto gradnje (novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti ipd.) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti ipd.)."

Brez OPN tudi tri mestne občine

Občin, ki OPN še niso sprejele, je 23. Kot so na ministrstvu že pred časom povedali za Žurnal24, so med njimi tudi tri mestne občine, in sicer Celje, Koper in Maribor. Ostale občine brez OPN pa so: Beltinci, Bistrica ob Sotli, Bloke, Izola, Kobilje, Kozje, Kranjska Gora, Lenart, Lendava, Luče, Lukovica, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Piran, Puconci, Slovenska Bistrica, Solčava, Sveta Ana, Šmartno ob Paki, Štore.

Foto: Saša Despot gradbišče

Občina Izola je sicer sprejela OPN, vendar zaradi referenduma ni bil uveljavljen. Nekaj občin je v zaključni fazi priprave oziroma sprejema OPN. Ob tem na ministrstvu pravijo, da ne morejo oceniti, koliko občin ne bo imelo sprejetega OPN do 31. decembra 2024, saj so za postopke priprave in sprejema občinskih prostorskih aktov pristojne občine.

Za sprejem OPN dodatni dve leti

Na ministrstvu so se odločili, da preprečijo morebitno škodo, ki bi lahko nastala, če občine prihodnje leto ne bi več izdajale gradbenih dovoljenj, zato bodo spremenili zakon o urejanju prostora. Datum bodo iz decembra 2024 zamaknili za dve leti, na 31. december 2026. Tako bodo omenjenim 23 občinam kupili dve dodatni leti, da končno pripravijo OPN.

A to ni prvo podaljšanje roka za sprejem OPN, ki je ključni prostorski akt občine in v njeni izključni pristojnosti. "Ker je 190 občin sprejelo OPN, številne med njimi pa tudi že več sprememb in dopolnitev, razlog, da 23 občin OPN ni sprejelo, ni na strani zakonodaje, ampak na strani neučinkovitosti občin," pravijo na ministrstvu.  

Stari plani niso več ustrezni

Pravila glede razvoja naselij, načina gradnje in oblikovanja stavb in drugih objektov, posegov v prostor izven naselij so ostala takšna, kot so bila v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. V starih prostorskih planih v pogojih za gradnjo objektov niso upoštevane prostorske omejitve, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih po letu 1991, seveda tudi ne omejitve, izhajajoče iz zakonskega okvira, sprejetega z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo.

Ker se upoštevanje varstvenih režimov preverja tudi v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, varstveni režimi sicer načeloma niso ogroženi, so pa podatki iz prostorskih aktov zavajajoči za številne investitorje, saj izkazujejo dopustnost gradnje tudi na območjih, kjer to ni več mogoče, pravijo na ministrstvu.

Županom do pet tisoč evrov globe

Da bodo občine OPN res sprejele do konca leta 2026, so v spremembe zakona napisali tudi nekaj varovalk. Določili so vmesne datume, do katerih mora 23 občin izvesti vmesne korake. Najkasneje do 30. junija 2026 pa morajo predlog OPN posredovati občinskemu svetu v sprejem.

Rok za predlaganje OPN v sprejem občinskemu svetu je usklajen z iztekom mandata trenutnih županov in občinskih svetov s ciljem, da župani in občinski sveti opravijo svoje delo in zakonske obveznosti v svojem mandatu, navajajo v pojasnilih sprememb zakona. Ker je občina obvezana pripraviti in sprejeti OPN in ker je naloga župana, da predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, je med spremembami zakona tudi določilo o kazni za župana, ki naloge ne bo opravil. Grozi mu od 1000 do 5000 evrov globe. 

katarina.n.mal@styria-media.si