Naravni kamni se razlikujejo po barvah, sestavi, gostoti, trdnosti, tudi vodovpojnosti. Za tlakovanje je primernih več vrst kamna, največkrat pa se uporabljajo apnenec, porfir, peščenjak, skrilavec, pa tudi marmor, ta deluje bolj minimalistično, in granit.
Kamen, ki je primeren za tlakovanje poti, teras in dvorišč, lomijo, žagajo ali režejo. Kosi ali plošče, odvisno od velikosti, imajo lahko naravne oziroma nepravilne robove in se po obliki zelo razlikujejo. Lahko pa kamen režejo v približno enako velike kose, z ravnimi in obdelanimi robovi. Dodatno lahko površino tudi polirajo, s čimer ustvarijo večji sijaj.
Zaradi oblik, barv in tekstur, ki jih ima naravni kamen, in vrste obdelave, lahko ustvarimo zelo unikatni videz dvorišča ali vrta. O okusih sicer ne gre razpravljati, pa vendar lahko rečemo, da se manj obdelan kamen, nepravilnih organskih oblik, kot jih je ustvarila narava, bolj poda na vrtove in dvorišča, ki so prav tako zasnovani kar se da naravno, organsko.
Če želite minimalistični videz okolice, z izčiščenimi in pravilnimi linijami, potem naravni kamen organskih oblik, morda ne bo najboljša izbira. V tem primeru izberite bolj obdelan kamen, z višjim sijajem, ali pa popolnoma druge materiale, na primer glajeni beton.
Kako bo naravni kamen deloval v prostoru, je odvisno tudi od načina polaganja. Za vse pa velja nekaj skupnih pravil. Podlaga mora biti primerno utrjena, pri večjih površinah je treba poskrbeti tudi za eno- do dvoodstotni naklon, da bo voda lahko odtekala. Na večjih površinah je obvezna izvedba drenaže.
Polaganje z betonom ali cementno podlago
Kamen lahko polagamo na drobnejši pesek, mivko, cementno ali betonsko podlago ali pa kar neposredno na travo oziroma zemljo. V naslednji fazi pa lahko prostor med kamni fugiramo ali pa se odločimo za polnilo iz drugih materialov, odvisno kakšen videz želimo doseči in čemu bo namenjena tlakovana površina.
Terase in dvorišča, ki bodo bolj obremenjena, običajno tlakujemo tako, da na utrjeno podlago, najprej nanesemo plast mivke, sledi plast cementne podlage ali pa celo armirani beton, v katerega polagamo kamne. Površino moramo omejiti z opažem, da se cementna podlaga ali beton ne razlezeta. Ves čas je treba preverjati, ali je naklon narejen v pravo smer, torej tja, kamor želimo, da bo odtekala voda. Skupna višina podlage in kamna naj bi bila vsaj sedem centimetrov, kar zagotavlja dovoljšnjo trdnost in odpornost na večje obremenitve.
Fugiranje z različnimi materiali
Sledi fugiranje. Razmik med kamni oziroma širina fug naj bo od dva do tri centimetre. Zapolnimo jih z mešanico mivke in cementnega mleka, strokovnjaki pa priporočajo, da mešanici dodamo še sredstvo za povečanje elastičnosti. S tem preprečimo pokanje in krušenje fug.
Namesto fugiranja lahko med kamne nasujemo pesek manjše granulacije, če so razmiki med kamni večji, pa jih lahko zapolnimo z manjšimi prodniki, ki jih polagamo v cementno mleko ali pa jih preprosto položimo med kamne.
Če se odločimo za to možnost, moramo pričakovati, da bo dela z vzdrževanjem površine nekoliko več, saj pesek oziroma prodniki, ki niso položeni v cementno mleko, ne bodo ostali na svojem mestu.
Polaganje na mivko
Na enak način lahko kamne polagamo tudi, ko z njimi tlakujemo vrtne poti, lahko pa to naredimo na bolj preprost način. Prva možnost je, da na utrjeno površino nasujemo zgolj mivko, vanjo položimo kamne in tudi fuge zapolnimo z mivko. V tem primeru je treba pot omejiti z obrobami, na primer iz granitnih kock, lesa, betonskih ali kovinskih robnikov, v nasprotnem se bodo kamni premikali, pot pa se bo širila oziroma razlezla. Preden se odločimo za takšno polaganje, je dobro vedeti, da bo sčasoma med kamni začela rasti trava, pa tudi plevelu se ne bomo izognili.
Morda najbolj naravni način tlakovanja je polaganje kamnov neposredno na zemljo oziroma travo. To naredimo tako, da na površini, kjer bo pot, skopljemo zemljo približno pet centimetrov globoko, oziroma kakšen centimeter ali dva več, kot je debelina kamnov. Če na površini raste trava, pa do te globine odstranimo travno rušo. Če bo pot oblikovana tako, da bomo postavljali le posamezne kamne enega za drugim, ne pa tudi enega ob drugem, lahko skopljemo le tam, kjer bo kamen.
Površino dobro utrdimo, nanjo nasujemo malo mivke, lahko pa tudi sipke zemlje, zalijemo in položimo kamne. Robove kamnov in fuge, če smo kamne polagali drug ob drugega, zasujemo z zemljo in zasejemo travo. Kamni naj ne štrlijo iz ravnine travne površine, da bomo lahko čeznje brez težav zapeljali kosilnico in travo med njimi tudi pokosili.
Če pri tlakovanju ne uporabimo cementne ali betonske podlage, bo voda odtekala v zemljo med fugami, zato tudi nakloni niso nujni.