Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po dopisni seji izrazil zadovoljstvo, da vlada le nekaj več kot tri mesece po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne države sprejema zakonski predlog, ki vzpostavlja mehanizme za hitrejšo obnovo po ujmi, zaščito pred naravnimi nesrečami v prihodnosti in pospešitev razvoja na prizadetih območjih.

Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev v okoli 150 členih ureja področja, kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in pa viri za financiranje obnove ter ureditev zbiranja in porabe sredstev.

Namenski viri za financiranje obnove se bodo zbirali na posebnem proračunskem skladu, ločeno od ostalih proračunskih sredstev. Zakon predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja), del čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov. Poleg teh pa se bodo v sklad stekla še proračunska sredstva, podprto tudi z evropskimi sredstvi in prejemki od donacij ter solidarnostnih sobot.

Prva sredstva naj bi se v sklad vplačala leta 2025, prihodnje leto pričakujejo še sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, do takrat pa se bo obnova financirala z zadolževanjem države, je še pojasnil Boštjančič. 

Znova je zagotovil, da bo poleg nadzora nad porabo sredstev omogočena tudi velika preglednost, saj se ureja proaktivna javna objava podatkov o porabljenih in pridobljenih sredstvih, tudi o donacijah, če bodo donatorji za to dali soglasje.

Vlada bo zdaj zakonski predlog po nujnem postopku poslala v DZ. Ta naj bi ga sprejel do konca leta, da bo lahko začel veljati s 1. januarjem.

Jamstvo za kredite 

Med konkretnimi ukrepi je minister Boštjančič najprej izpostavil poroštveno shemo za kredite fizičnih oseb, ki bodo namenjeni obnovi stanovanj in pa nadomestni gradnji. Država bo izdala jamstvo za 100 odstotkov glavnice do 100.000 evrov in hkrati tudi subvencionirala obrestno mero, lahko tudi do 100 odstotkov. 

Nadomestna in nadomestitvena gradnja

Pomemben del določil so hitrejši in poenostavljeni postopki umeščanja za nadomestne in nadomestitvene gradnje. Prve se lahko gradijo na istih lokacijah, če te niso ogrožene, dovoljujejo pa se tudi premiki objekta na parceli za 10 metrov.

Za obe vrsti objektov bo veljalo, da so upravičene plačila komunalnega prispevka, vse priključitve na javno infrastrukturo, tudi izvedb projektov teh priključitev, pa bodo financirane iz sredstev za odpravo naravnih nesreč. 

Mnenjedajalci bodo morali mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja podati v 15 dneh, v nasprotnem se šteje, da se s pogoji strinjajo. 

Za veljavna gradbena dovoljenja na prizadetih območjih, kjer graditelji zdaj zaradi ujme niso mogli graditi, bo veljalo petletno podaljšanje veljavnosti. 

Gradnja nadomestitvenih stavb bo potekala na obstoječih stavbnih zemljiščih, v poselitvenih območjih, ki niso poplavno ogrožena in se ne načrtujejo na območjih, ogroženih zaradi zemeljskih plazov, erozije ali zaradi poplav, ne glede na stopnjo njihove poplavne ogroženosti. 

Zakon predpisuje tudi, da bo Eko sklad vloge prizadetih v poplavah in plazovih obravnaval prednostno, podatke o tem pa bo pridobil iz aplikacije AJDA.

Več kot 300 hiš bo treba porušiti

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je povedal, da so podatki v aplikaciji AJD večinoma zaključeni. Tako je zdaj jasno, da bo treba 303 hiše porušiti, za lastnike pa je predvidena nadomestitvena gradnja, 80 hiš je tako poškodovanih, da bo potrebna nadomestna gradnja. Ostali objekti bodo lahko sanirani, vse skupaj je bil poškodovani približno 6000 objektov. 

Ko gre za posamezne nadomestne gradnje, bodo nove lokacije iskali za konkretni primer, pri čemer sodelujejo lastnik, državna pisarna in občina. Na dveh lokacijah pa gre za večje število objektov, kjer pa se bodo oziroma se že iščejo kolektivne rešitve, je povedal Novak. V teh primerih je zaželeno, da se za celotno območje parcel, kjer bodo nadomestitvene gradnje, naredi arhitekturni natečaj, čeprav zakon tega izrecno ne zahteva, je še dodal.

Vsekakor pa se bodo načrti novih hiš delali glede na potrebe stanovalcev, ki bodo skladno z zakonom dobili nov dom, najmanj enakovreden prejšnjemu. Dokler nadomestitveni objekti ne bodo zgrajeni, pa bodo pristojni skupaj z lastnikom groženega objekta zanj našli nadomestno nastanitev. 

Lastniki ogroženih hiš, namenjenih za rušenje, imajo sicer možnost, da si novo dom, stanovanje ali hišo, poiščejo sami, lahko se tudi odločijo za izplačilo sredstev in hišo gradijo povsem v lastni režiji ali pa se za gradnjo sploh ne odločijo.