Brstični ohrovt je pozno jesenska in zimska zelenjava, ki jih mraz in sneg ne škodita. Ker ima izjemno dolgo rastno dobo, približno pet mesecev, je zdaj skrajni čas, da posadimo sadike. Čeprav nekateri pravijo, da je to nezahtevna rastlina, pa ji je za obilni pridelek treba zagotoviti dobro pogoje, predvsem potrebuje z gnojili bogato zemljo, precej vode na začetku rasti in zaščito pred škodljivci, med katerimi ga najraje obletava kapusov belin. 

Foto: Profimedia Brstični ohrovt Za vzgojo brstičnega ohrovta iz semen je že prepozno, do sredine julija pa je še čas, da posadimo sadike. Izberemo mu gredice, na katerih je rasel grah, fižol, spomladanska zelenjava. Ne sadimo pa ga na gredice, kjer je rasel krompir, čebula in druge kapusnice, kot so zgodnje zelje, cvetača in brokoli. Slabi sosedi brstičnega ohrovta so čebula, jagode in paradižnik. Med dobre sosede pa spadajo stročnice, špinača, blitva in zelena. 

Potrebuje bogato pognojena tla

Brstični ohrovt je požrešna rastlina, zato potrebuje dobro pognojeno zemljo. Predvsem zaloge dušika in kalija morajo biti zadostne. Pred sajenjem zemlji dodamo kompost, približno štiri litre na kvadratni meter, ali stisnjena organska gnojila, pri čemer upoštevamo navodila na embalaži. Ker organska gnojila običajno ne vsebujejo dovolj kalija, ga dodamo že ob sajenje. Sadike lahko zalijemo s pripravkom iz morskih alg, ki vsebuje tudi kalij. 

Dognojevanje v rastni dobi načeloma ni potrebno, je pa dobrodošlo zalivanje s koprivno ali gabezovo prevrelko. Prva vsebuje precej dušika, druga pa kalija. Namesto tega lahko dodamo tudi kupljene organske pripravke, ki vsebujejo dušik in kalij. Če brstični ohrovt kljub temu ne uspeva, v tleh primanjkuje bora, ki ga dodajamo, ko listi najbujneje rastejo, in še enkrat, ko rastlina nastavlja brste. 

Foto: Profimedia kapusov belin

Vaskodnevno zalivanje sadik

Sadike sadimo na razdalji 40 centimetrov, med vrstami pa naj bo še 10 centimetrov več. Mednje lahko sejemo špinačo in blitvo. Na večjih površinah pa tudi drugo setev graha in nizkega fižola. 

Ker zrastejo precej visoko, bodo morda potrebovale tudi oporo. Tla okoli mladih sadik takoj zastremo z zastirko, ki bo ohranjala njihovo rahlost in vlago. Uporabimo lahko pokošeno travo. Sadike je treba prvih nekaj dni zalivati vsak dan, kasneje pa bolj redko oziroma samo po potrebi.  

Brstični ohrovt obiramo sproti, od novembra pa vse do januarja, lahko tudi dlje, odvisno od temperatur. Najprej obiramo spodnje brstiče, za več plodov, pa jim rastni vršiček že jeseni, ko so prvi brsti veliki za grahovo zrno, odščipnemo. 

Zaščitimo ga pred kapusovim belinom

Foto: Profimedia jajčeca kapusovega belina Vse do konca septembra na brstični ohrovt in druge kapusnice preži kapusov belin. To je beli metulj, ki na liste leže rumena jajčeca. Iz njih se izležejo gosenice, ki lahko mlade sadike v celoti uničijo. Prepoznamo jih po značilnih črnih pikah na rumenkasto zelenem trupu.  

Med brstični ohrovt lahko posadimo koper, kamilico, kapucinke, poprov meto in žajbelj, ki odganjajo škodljivce. 

Jajčeca in gosenice lahko pobiramo ročno, kar je zelo učinkovito, lahko pa si pomagamo s pripravki na osnovi neem tonika, pelinovega škropiva ali škropiva iz brozge paradižnikovih listov. 

Foto: Profimedia gosenica kapusovega belina Učinkovita zaščita pred naletom kapusovega belina je tudi zaščitna mreža, ki jo razpnemo nad sadikami. Postavljena mora biti dovolj visoko, najbolje v loku, da ne bo ovirala njihove rasti. 

Še ena zanimiva rešitev odganja metulje. Iz bele plastike, denimo jogurtovega lončka izrežemo metulje in jih položimo na liste, ali pa jih nalepljene na palčke zapičimo med rastline, pomembno je, da so dobro vidni. Kapusov belin bo namreč to razumel, kot da so rastline že zasedene in odletel naprej.