Kako škodljiva je sečnja božičnih dreves za naravo?

“Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah,” pojasnjuje Marija Kolšek, vodja službe za varstvo gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).

V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale, pojasnjujejo iz Zavoda za gozdove. K temu so prispevale predvsem vremenske ujme in množitev škodljivcev, ki so bile v preteklih letih pravi trn v peti gozdarjev in gozdov. “Gozdarji usmerjamo razvoj mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda,” sporočajo iz ZGS in dodajajo, da veliko smrečic tako lahko pridobijo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

V gozdu vsa mlada drevesca ne zrastejo v velika, opozarjajo na ZGS. “Če je v mladem gozdu lahko na vsak kvadratni meter po ena smrečica, je v odraslem gozdu le okoli 500 odraslih smrek na hektar gozdne površine. Če bi vse mlade smrečice zrasle v velika dreveda, pa bi jih bilo 10.000 na hektar. Ker je prostora premalo, med drevesi tekom rasti poteka naravno tekmovanje, zato se večina dreves posuši in propade,” razlaga Marija Kolšek.  Dodaja, da s posekom smrečice, upoštevajoč usmeritev ZGS, gozdu in naravi škodujemo bistveno manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce, ki ga mirne vesti zavržemo že po nekaj letih.

Magazin Hrvaški gasilci opozarjajo s tem posnetkom

Na ZGS spodbujamo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na trg.

 Marija Kolšek, vodja službe za varstvo gozdov, ZGS

“S stališča ogljičnega odtisa in emisij CO₂ so na ustrezen nadzorovan način posekane naravne smrečice ogljično nevtralne – ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko CO₂, kot ga je drevo vezalo v času rasti. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni viški CO₂, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik,” sporočajo iz ZGS.

Foto: Profimedia Gozd pozimi Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami ZGS, je naravi najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve. Poleg tega pa iz ZGS pojasnjujejo, če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, ki jih s tem negujemo.

Zakonitosti, ki se jih morate držati, če ste se odločili za naravno božično drevesce

Če želite svoj dom okrasiti z naravnim božičnim drevescem, lahko izbirate med takšnimi, ki so vzgojena v namenskih drevesnicah ali med drevesci, ki so bili posekana na gozdnih zemljiščih. Po podatkih ZGS med drevesci, posekanimi v gozdu, prevladujejo smrečice.

“Ta morajo biti takoj po poseku ter med prevozom in prodajo označena s plombo Zavoda za gozdove Slovenije,” opozarjajo iz Zavoda. Plomba, v obliki nalepke, iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka, je letos roza barve in vsebuje letnico 2022. Z napisom na nalepki “Darilo gozda vašemu domu” se že vrsto let osvešča kupce, naj tudi pri izbiri okrasnih drevesc ravnajo odgovorno do okolja. “To pomeni uporabo okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, ki imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile naše gozdove,” opozarjajo na ZGS. Tovrstna drevesa so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, povrh pa so tudi zrasla brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov.

Foto: Profimedia Božično drevo

Ob božično-novoletnem času se v gozdovih nemalokrat zgodijo tudi kraje drevesc. Vse, ki se tega postopajo, jih čaka globa, ki lahko doseže vrtoglave vsote. Zakon o gozdovih (81. člen) določa globo od 800 do 20.000 evrov, v kolikor pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik prevaža ali prodaja okrasna gozdna drevesa brez plomb. Za odgovorne osebe je za isti prekršek globa od 400 do 1000 evrov, za posameznika pa od 200 do 400 evrov (81. člen Zakona o gozdovih).

Skrb za božično drevesce v loncu

Naravne božične smrečice v loncu v dom prinašajo posebno energijo in vonj po božiču, poleg tega pa se vsako sezono lahko odločimo za novo, morda bolj ali pa manj košato – kakor je tisto leto pač v modi. Pa vendar se pred takšno odločitvijo le malokdo pozanima o dobrobiti jelke, kar povzroči, da kaj hitro odsluži svoje in včasih niti ne dočaka božiča. “Rastline ob nenadnih spremembah temperature doživljajo temperaturne strese, ki jih oslabijo,” sporočajo iz ZGS.

Foto: Profimedia Božično drevo Poskrbeti moramo, da se zemlja v loncu ne izsuši, saj je rastlina v primeru izsušitve poleg temperaturnemu stresu izpostavljena še sušnemu stresu. Rastlina se hitro lahko začne sušiti in odmre. “V kolikor drevesce preživi temperaturne šoke, ga lahko naprej vzgajamo v loncu in ga naslednje leto spet uporabimo kot okrasno drevesce.” pojasnjujejo na ZGS.

Odsluženih drevesc v loncu ne odlagamo v gozd in jih tudi ne sadimo vanj. Samo tako lahko preprečimo, da skupaj z drevescem in zemljo, v kateri je to uspevalo, v gozd ne prenesemo morebitnih škodljivih organizmov. “Po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo za njegovo pravilno odlaganje ali pa ga skurimo v peči. Na gozdnih robovih v bližini naselij je zadnja leta opaziti vedno več odvrženih okrasnih drevesc. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc, vzgojenih izven Slovenije, v naravo in tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd,” še opozarjajo na ZGS.