Republiški stanovanjski sklad ima skupaj 5310 najemnih stanovanj, od tega jih je 19 namenjenih za brezplačno uporabo. Na podlagi javnih razpisov občini oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, v kateri so razpoložljiva stanovanja, ima sklad 3025 stanovanj z neprofitnimi najemninami. Poleg teh pa ima sklad še 2283 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, za katere najemniki plačujejo stroškovne najemnine, v najem pa jih oddajaj sklad prek svojih javnih razpisov.

Vendar kot pojasnjujejo na skladu, znotraj stroškovnega najema, po neprofitni najemnini oddajajo 585 stanovanj (Pod Pekrsko Gorco, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Koper in Sveta Ana), saj so zanje prejeli sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. 

Skupaj torej po neprofitni najemnini oddajajo 3610 stanovanj, kar predstavlja 68 odstotkov, ter 1698 stanovanj po stroškovni najemnini, kar je 32 odstotkov.

Povprečne mesečne neprofitne najemnine za najemna stanovanja so 4,43 evra na kvadratni meter, povprečna stroškovna najemnina pa je 7,43. Na višino posamezne najemnine vplivajo način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija in značilnosti stanovanj.

Leta 2025 le 103 nova stanovanja

Kdaj bodo na skladu objavili novi javni razpis za najemna stanovanja, še ni natančno znano, vsekakor pa upravičenci v prihodnjem letu lahko računajo na 103 nova stanovanja na Podbrezniku v Novem mestu. Kot pravijo na skladu, so stanovanja v zaključni fazi gradnje. 

V letih od 2026 do 2030 pa ima sklad v izvedbi, razvoju in pripravi pred gradnjo 17 projektov na lokacijah po celi Sloveniji (Jesenice, Kranj, Lukovica, Nova Gorica, Lendava, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Škotin, Tržič in Mirna). Z navedenimi projekti naj bi okvirno pridobili 1800 novih stanovanjskih enot. 

Razvoj lastnih naložb je odvisen od sodelovanja lokalnih skupnosti, kjer gre predvsem za prostorske akte in komunalno ter prometno urejanje območij, ter državnih organov, kjer gre za pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora, pri čemer so pomembni problematika poplavne varnosti in pridobivanje vodnih soglasij, prometna ureditev in priključevanje na državne ceste. Posebno poglavje pa sta zagotovitev ustreznih virov financiranja in kadrovska okrepitev sklada.

V treh letih le 10 stanovanj 

Zelo majhen del stanovanj, ki jih sklad odda v najem, so zasebna stanovanja, ki jih pridobi na podlagi javne najemne službe. To so na skladu vzpostavili v začetku januarja 2022, prvi javni poziv lastnikom stanovanj, naj skladu oddajo svoja stanovanja, pa so objavili že konec januarja istega leta. 

Izplen stanovanj, ki naj bi jih sklad pridobival na trgu, je po treh letih delovanja javne najemne službe boren. Po zadnjih podatkih, ki so nam jih posredovali, je v javno najemno službo vključenih natančno 10 enot, devet stanovanj in ena hiša. Vse so oddane ali pa v postopku sklepanja podnajemnih pogodb. 

Na trgu pridobljena stanovanja sklad oddaja v podnajem, kjer pa je zanimanje bistveno večje. Za podnajem na trgu pridobljenih stanovanj se je v dveh letih prijavilo 595 prosilcev. 

Najemnine so prenizke

Javna najemna služba ni zaživela, ker so najemnine, ki jih lahko sklad ponudi lastnikom stanovanj prenizke, s tržnimi najemninami se ne morejo kosati. Lastniki naj bi sicer z oddajo stanovanj skladu dobili več varnosti, saj za najemna razmerja skrbi sklad, a to očitno ne odtehta nizkih najemnin. 

Stanovanjski sklad, ki sicer ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, pristojno ministrstvo redno seznanja s svojimi izkušnjami in ugotovitvami. Za zdaj se na ministrstvu za solidarno prihodnost še niso odločili, da bi zakonodajo prilagodili tako, da bi bila tudi javna najemna služba za lastnike praznih stanovanj bolj privlačna. Na skladu pa upajo, da se bodo "pravne podlage in okoliščine za izvajanje ukrepa v prihodnje izboljšale."