Najbolj občutni so pozimi, saj njihov vzrok tiči v pomanjkljivi toplotni izolaciji. Ta napaka povzroči (pre)velike izgube toplote in kondezacijo notranje vlage, na katero se naseli plesen. Ta je problem sama po sebi, hkrati pa je – kot vročina pri človeku - dober pokazatelj napak, ki jih bo treba na ovoju stavbe odpraviti. Nekaj najbolj pogostih toplotnih mostov je na fotografijah.
Kaj je toplotni most?
Obodni elementi zgradbe, ki ločujejo ogrevane prostore od neogrevanih, imajo boljšo ali slabšo toplotno izolativnost. Ko je na posameznih mestih bistveno manjša od splošne, nastane toplotni most. Razumemo ga kot lokalno omejeno mesto na obodnih površinah zgradb, na katerem je toplotni tok iz toplejše proti hladnejši strani povečan. Zelo dobro so vidni s pomočjo toplotne kamere, na strehi jih odkrije neenakomerno topljenje snega, v stanovanjih pa plesen.
Najbolj pogosto nam težave povzročajo betonski balkoni, neizolirani temelji ter nestrokovno vgrajena okna in zunanja vrata. Seveda to ni vse. (Pre)pogosto so to vertikalne in horizontalne betonske vezi, samostojni stebri, mesta okrog roletnih in elektro omaric, premajhna debelina (ali celo brez) toplotne izolacije na coklu, razni betonski okrasi na fasadi, prehodi med ogrevanimi in neogrevanimi prostori v stavbi.
Pojavijo se tudi zaradi neupoštevanja pravila, da gre toplotna izolacija vedno ”pol metra čez”, nedosledne izvedene notranja toplotna izolacija obodnih sten, nedosledne izvedenih prebojev (štemanje) tlakov, zunanjih sten in stropa proti hladni podstrehi,...
Celo paleto jih lahko pričakujemo pri toplotni izolaciji strehe: stik strešne in fasadne izolacije, okrog strešnih oken, pri prebojih strehe (dimnik, zračniki), notranja izolacija obodnih sten nad ogrevanim prostorom ... Pravo leglo toplotnih mostov nastane pri dozidavah, kjer se hkrati rešujejo funkcija, statika, videz in bolj ali manj (ne)urejene razmere v hiši.
Stopljeni sneg nam zelo nazorno pokaže na vse slabosti ovoja stavbe z gornje strani. To je lahko slaba in nepopolna toplotna izolacija stropa proti hladni podstrehi ali pa strehe v primeru podstrešnega stanovanja. Dober pokazatelj so tudi ledene sveče.
Temelji novogradenj
Žalostno dejstvo gradnje v Sloveniji je, da se še vedno delajo toplotni mostovi tudi pri novogradnjah. Temelje je treba razumeti, kot v zemljo podaljšana toplotna izolacija fasade. Zato je popolnoma nesmiselno, da je na coklu tanjša izolacija, kot na ostali fasadi. (Pre)pogosto se tudi »pozabi« toplotno izolirati zasuti del temelja. Če tega ne naredimo, bo na notranji strani zunanjih zidov in tleh kondenzirala notranja bivalna vlaga, odlična podlaga za razvoj plesni.
Poleg propadanja stavbe sta najbolj boleče plesen ter nepotrebne toplotne izgube. Prvo plačujemo z zdravjem, drugo pa z denarjem. Fotografije plesni v bivalnih prostorih so dovolj ilustrativne, da se bo vsak investitor in izvajalec potrudil zgraditi novogradnjo ali obnoviti obstoječo hišo brez toplotnih mostov.
Kako ukrepati?
Jadikovanje ne pomaga, ukrepati je treba takoj. Strokovni posvet pred pogovori z izvajalci je nujen. Na terenu ali ob fotografijah lažje opozorimo na pravilno izolacijo balkonov, špalet in temeljev, razložimo načelo „pol metra čez“, argumentiramo zakaj je 20 cm izolacije na fasadi bolje kot 15 cm, zakaj in kako je treba izolirati elektro omarico v steni …
Zavedajmo se, da o vseh elementih naložbe odloča investitor. To ni projektant niti svetovalec, trgovec ali izvajalec. Vsi navedeni smo zgolj v službi investitorja, ki se mora za položaj odločevalca ustrezno pripraviti. Razumeti mora, kaj potrebuje, kateri problem rešuje, kaj mu posamezna odločitev prinese kratkoročno, kaj dolgoročno.
Skratka. Razumeti mora celoto, saj je edini na tem svetu, ki mora vedeti kaj hoče, ima pregled nad celoto, v gradnjo ali obnovo bo vložil svoj denar, dobrobiti gradnje bo užival sam, ali pa bo zaradi napak vse življenje nesrečen, saj bo plačeval (pre)velike stroške obratovanja stavbe.
Vedno je ”pravi“ čas
Preventiva je vedno boljša od kurative. Kot to velja za zdravje človeka, velja tudi za zdravje stavbe. Strokovno svetovanje je osnova za oboje. Odpravljanje toplotnih mostov je pogosto težavno ali celo nemogoče, zato je preventiva tako pomembna.
Stiki
Pogosta napaka je prepričanje, da je treba vezati na stavbo zunanje (nekonstrukcije) elemente, kot so stopnice, podesti, terase, vhodno stopnišče, tlaki ... Napaka je statična in energijska. Pri statični se vsak element poseda po svoje, če je vezan na stavbo običajno na stiku poči. Drug problem pa je, da delujejo kot hladilno rebro (kot neizoliran balkon) in vso ogrevalno sezono podhlajajo zunanji zid stavbe. Nanj se na notranji strani na kondenčno vlago naseli plesen. Zunanji betonski ali zidani elementi hiše se ne smejo nikoli in nikjer neposredno dotikati oboda stavbe. Vedno mora biti vmes toplotna izolacija. Edina pomanjkljivost rešitve na sliki je, da izolacija ni dovolj debela.
Toplotna kamera
Za celovit energetski pregled stavbe in inštalacij je toplotna kamera idealna. Fotografij nazorno pokažeta ”drobovje” lepe fasade.
Stavba skriva pod ometom pravo sliko betonskih radiatorjev (vertikalne in horizontalne AB vezi). Tukaj se v celoti udejanja pregovor, da napake zidarja pokrije malta, napake zdravnika pa zemlja. Pogosto se pri stavbah z bogato okrašeno fasado odločimo za notranjo toplotno izolacijo, kjer pa nas čakajo nove pasti.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.