Za ogrevalne toplotne črpalke je sprva veljalo, da jih je smotrno vgraditi le v dobro toplotno izolirane hiše, a veliko primerov dobre prakse dokazuje, da se stroški za ogrevanje občutno zmanjšajo, tudi če so vgrajene v hiše z nezadostno toplotno izolacijo. Zdaj že skoraj 30 let stara hiša na Notranjskem je imela pred devetimi leti, ko se je njen lastnik lotil energijske sanacije, na zunanjih zidovih le devet centimetrov debel toplotnoizolativni ovoj, tako imenovani sendvič s petimi centimetri toplotne izolacije. Ko se je hiša gradila, je bilo to pravo razkošje, v primerjavi s standardi sodobne gradnje pa je to zelo malo. 

Ogrevanje Toplotna črpalka v starejši hiši. Da ali ne?

Ogrevanje 150 kvadratnih metrov velike hiše v dveh etažah je bilo vse prej kot poceni. Na sezono so porabili od 2000 do 2500 litrov kurilnega olja in kubični meter drv, ki so jih kurili v štedilniku na drva. Ta je bil pozimi tudi dodaten vir ogrevanja. 

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Toplotna črpalka Najprej sanitarna toplotna črpalka

Če bi upošteval vrstni red ukrepov, kot jih priporoča stroka, bi moral lastnik najprej zamenjati okna, izdatno toplotno izolirati hišo in šele nato posodobiti ali zamenjati ogrevalni sistem. Odločil se je drugače in se ukrepov lotil z drugega konca. Stroški so se kljub temu zmanjševali, le da nekoliko počasneje, kar je razumljivo.

Prvi ukrep je sicer izvedel že pred več kot dvajsetimi leti, ko je vgradil 300-litrsko sanitarno toplotno črpalko, s čimer se je poraba kurilnega olja zmanjšala za približno 500 litrov. Naložba ga je stala okrog 1000 evrov, zanjo je dobil subvencijo Eko sklada, katere višina je zadostovala za pokritje stroškov montaže v kleti. Ta prej ni bila najbolj uporabna za shranjevanje ozimnice, saj je bilo v njej zaradi treh hladilnikov in zamrzovalne skrinje pretoplo. Po vgradnji sanitarne toplotne črpalke je bilo v njej tudi poleti prijetno hladno.

Nov ogrevalni sistem pred novimi okni 

Dobra izkušnja s sanitarno toplotno črpalko (mimogrede, v vseh teh letih je delovala brezhibno) ga je prepričala, da je pred leti zamenjal ogrevalni sistem, čeprav hiša še ni bila dodatno toplotno izolirana, prav tako ne streha oziroma podstrešje, tudi okna so bila še »ta prva«. Seveda je nekoliko tehtal glede vrstnega reda ukrepov, saj je vedel, da bo učinek zamenjave ogrevalnega sistema manjši, a svoje odločitve ne obžaluje. 

Oljni kotel sicer še vedno stoji v kurilnici, a »miruje« vse odkar je lastnik na obstoječi radiatorski sistem priključil ogrevalno toplotno črpalko zrak/voda z močjo 14 kW, zunanjo enoto je postavil na zadnjo stran hiše, notranjo enoto pa so namestili tik pod strop kleti. Strošek za celotno naložbo, torej za toplotno črpalko, njeno montažo in 140-litrski zalogovnik, ni bil ravno majhen, naš sogovornik je za vse skupaj odštel okrog 10.000 evrov.

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Toplotna črpalka Letni strošek za elektriko je bil od 1000 do 1500 evrov, torej precej manj, kot ga je prej stalo ogrevanje s kurilnim oljem, pri čemer ogrevalna toplotna črpalka poskrbi tudi za toplo sanitarno vodo. Če k temu dodamo še udobje, ki ga nudi ogrevanje s toplotno črpalko, njeno brezhibno delovanje in dejstvo, da z njo ni nobenega dela (poskrbeti je treba le za redni letni servis), je jasno, zakaj naš sogovornik svoje odločitve ne obžaluje. 

Z zamenjavo oken in toplotno izolacijo do še nižjih stroškov

Potem je zamenjal še vsa okna, streho in dodatno izoliral strop proti hladni podstrehi. Z izvedenimi ukrepi se je poraba elektrike dodatno zmanjšala, tako da je letni strošek zanjo zdaj le še približno 800 evrov.

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Toplotna črpalka

K manjšim stroškom za ogrevanje veliko pripomoreta tudi ustrezna lega in orientacija hiše, saj je hiša večji del dneva skoraj v celoti osončena.

Stroški Ponudniki so za toplotno črpalko, energetski svetovalec za zemeljski plin

Več o gradnji, obnovi in energiji najdete tukaj.