Šestmesečni euribor, medbančna obrestna mera, ki jo večina bank uporablja pri stanovanjskih kreditih, je v konec prejšnjega tedna presegla mejo treh odstotkov. Tako je njegova vrednost najvišja od leta 2008. Še pred enim letom je bila vrednost šestmesečnega euribor negativna, približno za pol odstotka je bil v minusu. 

Obseg stanovanjskih kreditov manjši

Višja vrednost euribor vpliva na ceno stanovanjskih kreditov, najprej tistih s spremenljivo obrestno mero, saj so te sestavljene iz šestmesečnega euribor in fiksnega pribitka, posledično pa tudi na stanovanjske kredite s fiksnimi obrestnimi merami. 

Rast obrestnih mer se že odraža na obsegu stanovanjskih kreditov. „Mesečni prirast k stanju posojil gospodinjstev je bil z 38 milijoni evrov precej pod povprečjem predhodnih desetih mesecev, večino pa so predstavljala stanovanjska posojila. Obseg novih poslov s stanovanjskimi posojili se je v zadnjih mesecih sicer močno zmanjševal,“ so na Banki Slovenije zapisali v zadnjem mesečnem poročilu o poslovanju bank. 

Obrestne mere nad štirimi odstotki

Zadnje poročilo je za lanski november, ko je povprečna fiksna obrestna mera za stanovanjsko posojilo znašala 3,4 odstotka. Za primerjavo, leto pred tem, torej novembra 2021 je bila povprečna fiksna obrestna mera 1,7 odstotka. Zdaj so povprečne obrestne mere še višje, od štiri do 4,3 odstotka.

Slovenija Banke brez milosti: Tako velikanska je podražitev

Stanovanjski krediti so zdaj bistveno dražji, kot so bili pred enim letom. Če strošek kredita, ki ga moramo odplačati pod zdajšnjimi pogoji pretvorimo v skupni strošek za nakup nepremičnine, ki smo jo plačali s tem kreditom, lahko ugotovimo, da so tudi te bistveno dražje, kot so bile leto pred tem. 

Kvadratni meter, plačan s kreditom, bistveno dražji

Poglejmo primer. Denimo, da kupimo 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani in zanj odštejemo 200.000 evrov, kar je glede na ponudbo realna cena. Kvadratni meter stanovanja torej stane 4000 evrov, če bi stanovanje plačali z gotovino. 

Če te nimamo zadosti, najamemo kredit. Predpostavimo, da nam banka odobri najvišji možni kredit glede na vrednost stanovanja, to je največ 80 odstotkov njegove vrednosti, torej 160.000 evrov, razliko moramo imeti sami. Odplačevali ga bomo 20 let, po fiksni obrestni meri 4,2 odstotka, torej po nekaj manj kot 986 evrov na mesec. Stroški kredita bodo znašali nekaj manj kot 77.000 evrov. 

Za stanovanje bomo skupaj s stroški kredita plačali 277.000 evrov ali 5540 evrov na kvadratni meter. 

Če bi to stanovanje kupili februarja lani, bi stanovanjski kredit na 20 let dobili po obrestni meri največ dva odstotka, morda bi se lahko pogajali celo za nekaj nižjo obrestno mero. Mesečni obrok bi znašal približno 810 evra, stroški kredita pa dobrih 34.000 evrov. Za stanovanje bi skupaj s kreditom torej plačali 234.000 evrov, to je 43.000 evrov manj kot letos. Za kvadratni meter bi upoštevajoč vse stroške plačali 4680 evrov. Samo zaradi dražjih kreditov, je letos stanovanje dražje za 18 odstotkov. 

Napovedi za naprej niso obetavne

Analitiki ocenjujejo, da bo vsaj do julija letos euribor še naprej rasel, dosegel naj bi vrednost okoli 3,6 odstotka, potem pa naj bi počasi padal. Torej lahko tudi v prihodnje pričakujemo rast vrednosti euribor in posledično še višje obrestne mere za stanovanjske kredite. A na te ocene se ne gre zanesti, saj se pričakovanja, kako se bo vrednost gibala v prihodnjih mesecih hitro spreminjajo. 

Dejstvo pa je, da vse dokler ključne obrestne mere višajo pri Evropski centralni banki (ECB), lahko pričakujemo tudi rast vrednosti euribor. Zadnji dvig treh ključnih obrestnih mer so opravili na nedavnem februarskem zasedanju in sicer za 0,5 odstotne točke, že dan pred tem pa je euribor dosegel vrednost čez tri odstotke.  

Kot je povedala Christine Lagard to ni zadnji dvig ključnih obrestnih mer, novega lahko pričakujemo že marca, kaj bo v naslednjih mesecih, pa je zgolj nakazala. Poudarila je, da evrske obrestne mere še niso na dovolj restriktivni ravni, zato jih bodo še zviševali. 
Dela z inflacijo naj bi bilo, kot so sporočili iz Sveta ECB še veliko, obrestne mere bodo tudi v prihodnje zviševali z enakomerno hitrostjo in jih potem ohranjali na restriktivni ravni, da bo inflacija čim prej zdrsnila na srednjeročno ciljno raven, ki je pri dveh odstotkih. 

Slovenija V hiši živela 12 let, ob prodaji je sledilo tole ...