Naložba v sončno elektrarno se je splačala že pred energetsko krizo in višjimi cenami elektrike, zdaj je njena ekonomika še boljša, je povedal Dejan Paravan, iz podjetja Gen-i v podkastu Hiša. Pred krizo je bila vračilna doba naložbe v povprečju manj kot 10 let, kar je dobro, če vemo, da je njena življenjska doba 30 let, odkar so cene elektrike višje, pa se je ta še skrajšala, na sedem ali osem let. Ekonomika naložbe je vse bolj ugodna, je prepričan. 

Investitorji stojijo v vrsti

Ekonomskih razlogov, da se za sončno elektrarno ne bi odločili, ni več, temu pritrjuje tudi vse večje povpraševanje. Ponudniki mu ne sledijo, zato so se že pojavile čakalne dobe. „Investitorji dobesedno stojijo v vrsti,“  pravi Paravan. Tudi šest mesecev in več je treba čakati, a del razloga za to je lahko tudi čakanje na soglasje o priključitvi, ki ga izda pristojno elektrodistribucijsko podjetje. 

Razlog, da se kljub temu nekdo ne odloči za postavitev sončne elektrarne, je lahko le nevednost ali nek določen strah, da bo na strehi stala naprava, pove Paravan. Tudi orientacija in naklon strehe ali misel, da za naložbo nimamo denarja, nista prava argumenta. 

Skoraj vsaka streha je primerna

Za povprečno veliko sončno elektrarno, ki bo proizvedla dovolj elektrike za potrebe gospodinjstva, tudi za delovanje toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, potrebujemo napravo z močjo približno 9 kW, če že imamo ali načrtujemo nakup električnega avtomobila, pa običajno zadostuje 11 kW. Za postavitev takšne sončne elektrarne potrebujemo od 65 do 70 kvadratnih metrov strehe, torej površino, ki jo ima streha vsake hiše. 

Seveda je najbolj optimalno, če je obrnjena naj jug, vendar kot pravi Paravan, so primerne vse strešne površine, ki so obrnjene na jug, vzhod ali zahod. V zadnjih dveh primerih bo izplen sicer nekoliko manjši, vendar niti slučajno toliko, da se ekonomika naložbe ne bi izšla.

„Namesto, da se naložba povrne denimo v sedmih, se bo povrnila v osmih letih.“

Hitrejše vračilo naložbe

Ponudniki ponujajo možnost obročnega odplačevanja naložbe, denimo v sedmih letih. „To pomeni, da investitor ne potrebuje kapitala, mesečni obrok za elektrarno bo morda malo višji, kot je bil prej račun za elektriko“, pravi o možnostih financiranja naložbe. 

Cena enega kilovata sončne elektrarne, upoštevajoč tudi subvencije Eko sklada, dokler so bile, je približno 1000 evrov. Subvencije so nujne, saj so dober pospeševalec naložb, pravi Paravan, hkrati pa meni, da je naložba zanimiva tudi brez njih. 

Če bi ga o pomenu subvencij spraševali pred enim letom, bi z odgovorom cincal, odkar pa so  cene električne energije na veleprodajnem trgu petkrat višje kot lani, pa ni dvoma, da se naložba splača z ali brez subvencije. 

Samooskrba Nov poziv za subvencije za sončne elektrarne bo le pod temi pogoji

Na slabšem so stanovalci v blokih

V nekoliko slabšem položaju, ko gre za naložbo v sončno elektrarno, so stanovalci v večstanovanjskih hišah. Prva težava je zakonodajna, saj morajo zbrati zelo visoko soglasje za naložbo, kar je pogosto nemogoče, druga omejitev pa je lahko velikost strehe. Pogosto ni dovolj površine, da bi na njej lahko postavili dovolj močno napravo, ki bi proizvedla toliko elektrike, kot je porabijo v bloku. 

Vendar tudi za lastnike stanovanj v blokih obstajajo rešitve, to so energetske skupnosti, v katere se povežejo odjemalci, lastniki okoliških streh, ponudniki. Stanovalci bloka lahko v tem primeru zakupijo sončne panele in se oskrbujejo z elektriko, ki jo proizvaja sončna elektrarna. Na tem področju je še zelo veliko potenciala, ki ga je treba v prihodnje izkoristiti, pravi Paravan. 

Dobra praksa S 600 evri vložka do 65 odstotkov nižjega računa za elektriko

Slovenija na zadnjem mestu

Tudi sicer je na področju obnovljivih virov energije z proizvodnjo elektrike, sploh sonca in vetra, še veliko priložnosti, ki jih bo treba v tem desetletju izkoristiti, pove Paravan. „Zdaj sonce predstavlja le dva odstotka, vetrnici pa imamo le dve. Slovenija je bila med letoma 2010 in 2020 na zadnjem mestu v EU po dodanih novih OVE. To nam ne more biti v ponos in tukaj moramo narediti več,“ je poudaril.

Glavni razlog za zaostanek na področju vetrne energije je, tako Paravan, težko umeščanje vetrnih elektrarn v prostor, hkrati pa Slovenija ni meka oziroma država, ki bi imela področja s konstantnim, stabilnim vetrom, zato je po njegovem mnenju definitivno sonce za Slovenijo tisto, ki je bistveno pomembnejša in večja priložnost kot veter.

Novo Sončne elektrarne obvezne na vseh novih in prenovljenih stavbah

Približati se moramo 300 MW

Do zdaj je bila Slovenija tudi na področju sonca premalo ambiciozna, se pa dogajajo premiki. Sončne elektrarne na strehah so zagotovo dokaz za to. Leta 2020 je nameščenih za 58 MW sončnih elektrarn, lani je številka poskočila na okoli 130 MW. „Mislim, da moramo priti na 300 MW na leto, ko se bomo približevali letu 2030,“ pravi Paravan.

„Zdaj izkoriščamo izključno strešni potencial, kar je v redu, kajti to pomeni ničelni vpliv na okolje. Moramo ga maksimalno izkoristiti, ga je še ogromno. Smo komaj na začetku. Ne bo pa to dovolj. Graditi bo treba vse oblike sončnih elektrarn, tudi tiste samostoječe, velike, in tukaj se točka preloma ali sprostitev potenciala še ni zgodila.“

Nujen razvoj elektrodistribucije

Bo pa za vse to potreben zelo velik razvoj tudi na področju elektrodistribucije. Čakajo nas velika finančna vlaganja, spremeniti bo treba način transformacije in obratovanja. Po njegovem mnenju bodo v prihodnje imeli veliko vlogo tudi hranilniki. Za zdaj za domačo rabo še niso ekonomsko upravičeni, vendar se bo to v naslednjih petih do 10 letih spremenilo. Razvoj na tem področju je hiter, inovacij je veliko, vse to pa bo v prihodnje vplivalo na ceno. Za primerjavo navede cene sončnih panelov, ki so se od leta 2010 do 2020 pocenili za 90 do 95 odstotkov, podobno se bo zgodilo tudi s hranilniki in takrat bodo bolj pogosto nameščeni tudi za domačo uporabo. 

Pred nami so težki časi

Ni pa tako optimističen, ko gre za gibanje cen električne energije. „Trenutno so na veleprodajnem trgu ekstremno visoke, cene na maloprodajnem trgu pa še niti približno ne odražajo cen na veleprodajnem trgu, zato se bodo še zviševale.“

Glede veleprodajnih cen pa do naslednje zime vidi še veliko negotovosti, povezanih z vojno in z embargom uvoza ruskih energentov, ki lahko cene potisnejo še više. "A na dolgi rok mislim, da bodo te veleprodajne cene vseeno padle. Ne sicer na ravni pred krizo, a vseeno se bodo približale maloprodajnim cenam.“

„Pred nami niso enostavni časi," še doda.