Energetska revščina se v Sloveniji sicer zmanjšuje, če jo opazujemo v daljšem časovnem obdobju. Primerjava kaže, da je bila najmanjša leta 2021, navajajo na SURS in dodajajo, da se je med letoma 2014 in 2022 delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal približno za tretjino ali za 26.000 gospodinjstev.

Lani se je zgodil obrat navzgor

V primerjavi z letom 2021 se je energetska revščina povišala za 0,7 odstotke točke in je bila 7,2-odstotna. Lani je bilo v Sloveniji energetsko revnih 62.000 gospodinjstev oziroma približno 7.000 več kot leto prej. V njih je živelo okoli 102.000 oseb, poroča Statistični urad. 

Energetska revščina je najpogostejša v enočlanskih gospodinjstvih, občuti jo kar 15,1 odstotek teh. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom.

Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil najmanjši med gospodinjstvi dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma (2 %), med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (2,2 %) in med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (2,6 %). 

energetska revščina

Razlike med regijami precejšnje

Energetska revščina je večja v vzhodni kot v zahodni Sloveniji, največje število gospodinjstev,  ki se z njo spopada je v Podravski in Osrednjeslovenska regiji, v vsaki po 13.000, sledit Savinjska regiji, v kateri je 10.000 energetsko revnih gospodinjstev. 

Če pogledamo delež energetsko revnih gospodinjstev v posameznih regijah, pa je ta najvišji v Primorsko – Notranjski, dosega 12,3 odstotka. Sledita Pomurska in podravska regija, v katerih energetsko revnih 10 odstotkov gospodinjstev. Najmanjši delež pa beležijo v Gorenjski regiji, kjer je deleže 3,5-odstoten. 

Po podatkih SURS je lani energetsko revščino trpelo 37.000 gospodinjstev z lastniškimi stanovanji  in 12.000 gospodinjstev, ki živijo v najemniških stanovanjih. Če pogledamo drugače, pa ugotovimo, da kar 14 odstotkov vseh gospodinjtev, ki živijo v najemu, trpi energetsko revščino.

Najpogostejši vzrok neustrezne bivanjske razmere

K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami/tlemi/temelji ali trhlimi okenskimi okvirji/tlemi v stanovanju, sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja itd.), v najmanjšem deležu pa je  prispevala nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja, navajajo na Statističnem uradu.

Lani sta se v primerjavi z letom 2021 povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine (za 1,4 odstotne točke) in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 1,2 odstotne točke), delež drugih dveh elementov energetske revščine pa se je zmanjšal: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, za 1,1 odstotne točke, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 1,9 odstotne točke. 

V obdobju od 2014 do 2022 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih vsem štirim elementom, na katerih temelji izračun energetske revščine: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal skoraj za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, skoraj za polovico, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 41 odstotkov, delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine pa za 2 odstotka.