Na nedavno javno tribuno, ki smo jo pripravili s podjetjem Termo shop, je prispelo precejšnje število vprašanj, povezanih z uporabo hranilnikov električne energije v gospodinjstvih, ki želijo biti samooskrbna. Na vprašanja, nekatera povzemamo v nadaljevanju, je bralcem Žurnala24 odgovarjal Matic Slatinek, direktor prodaje podjetja Termo Shop. Vsa vprašanja in odgovore pa lahko preberete tukaj.
Hranilnik lahko zagotavlja popolno samooskrbo pri manjši rabi električne energije, na primer v počitniški hiši. Za klasično gospodinjstvo pa bi morala biti njegova kapaciteta velika, da bi lahko pokrival celotno porabo, s tem pa tudi naložba visoka. Je pa vseeno smiseln za zmanjševanje obračunske moči in razbremenitev omrežja v času presežkov električne energije iz sončne elektrarne (SE).
Hranilniki naj bi porezali konice pri obremenitvi omrežja. Ali lahko razložite, kaj to pomeni oziroma kako deluje?
Hranilnik poreže špice tako, da odjemalcu ni treba energije za pokrivanje vrhnje moči vzeti iz omrežja, ampak za to poskrbi hranilnik. Vse se torej dogaja pred števcem električne energije, mora pa za to biti hranilnik poln oziroma imeti nekaj kapacitete energije shranjene. S tem se torej zmanjšuje obračunska moč v posameznih blokih, za energijo, vzeto iz hranilnika, pa ni treba plačati niti postavk, vezanih na obračunsko moč, niti energije.
Kakšna je razlika pri deležu samooskrbe po novi shemi, če imamo SE brez ali pa s hranilnikom?
Delež samooskrbe je odvisen od kapacitete hranilnika in velikosti SE, zato je v vsakem posameznem primeru drugačen. Načeloma pa s hranilnikom samooskrbnost povečamo na od 50 do 60 odstotkov, medtem ko samo s SE dosegamo od 20- do 30-odstotno samooskrbo.
Kakšna je cena za od 15 do 20 kWh zmogljivosti hranilnika oziroma koliko je cena na kWh?
Cene so okoli 600 evrov/kWh, je pa hranilnik le del sistema, dokupiti je treba še vse druge komponente SE (konstrukcija, optimizatorji, hibridni razsmernik itd.), saj hranilnik brez SE ni smiseln. Pri naložbi je treba upoštevati še subvencije. Za vse, ki so že priključeni po starem sistemu, je za vgradnjo hranilnika subvencije 275 evrov/kWh, za vse, ki se priklapljajo po novem sistemu, pa so te subvencije 675 evrov/kW inštalirane moči SE, a v obeh primerih ne kot 40 odstotkov upravičenih stroškov investicije.
Kako sploh lahko naredim izračun delovanja SE in hranilnik? Ali lahko to pojasnite po korakih, ker če mi nekdo reče, da se naložba vrne v sedmih ali pa 10 letih, mi ne pomeni veliko, če ne razloži, kako je to izračunal?
Naši izračuni temeljijo na podlagi 15-minutnih odčitkov portala Moj elektro in izrisa s pomočjo programskega orodja za posamezno mikro lokacijo, kjer izračunamo točno proizvodnjo električne energije in določimo, koliko proizvedene energije se bo porabilo za samooskrbo in koliko se jo bo oddalo v omrežje.
Smiselnost naložbe najlaže prikažemo na konkretnem primeru ene od svojih strank, ki ima letno porabo 14.000 kWh, strošek EE pa je 2660 evrov. Stranki torej namestimo SE in hranilnik, priklop pa je po mesečnem obračunu - to pomeni, da na mesečni ravni porablja sproti proizvedeno elektriko iz SE, viške pošilja v hranilnik, še dodatne presežke pa po tržni ceni prodaja v omrežje. Glede na 15-minutne odčitke in izris elektrarne na dejanski lokaciji, za kar uporabimo posebna orodja, mora stranka na leto iz omrežja prevzeti 6600 kWh, za kar ob upoštevanju povprečne cene 0,19 evra/kWh plača 1254 evrov. Na drugi strani proizvede 7400 kWh presežkov, ki jih proda po 0,054 evra/kWh, kar je 399 evrov. Presežki torej predstavljajo prihodek, tako da je končni letni strošek elektrike 855 evrov. Stranka na leto prihrani 1805 evrov, povprečen mesečni strošek pa je 71 evrov. Če je naložba v sončno elektrarno (10 kW) in hranilnik (15 kWh) po odšteti subvenciji okoli 11.750 evrov, je torej po izračunu enostavne vračilne dobe ta 6,5 leta.
Če upoštevamo faktor 1,5 za določitev moči hranilnika, bi bila najbolj idealna kapaciteta okoli 17 kWh, zadostovalo pa bi tudi okoli 14 kWh. Manjši hranilnik se načeloma ne splača, saj bi se hitro napolnil ob normalnem delovanju elektrarne in hitro izpraznil ob porabi. Razsmernik mora biti hibriden in trifazen, dobro pa je, da omogoča tudi trifazni »back-up«, kar pomeni, da v primeru izpada iz omrežja vseeno lahko porabljate energijo, proizvedeno iz SE, in energijo, shranjeno v hranilniku. Nadzor nad sistemom je nujen za upravljanje hranilnika. V praksi to pomeni, da lahko nastavite strategijo delovanja (npr. rezanje konic, delovanje samo za samooskrbo – hranilnik je poln v primeru izpada omrežja, maksimalno praznjenje v času višje tarife).
Imam SE z močjo približno 9 kW (net metering). Ali se mi splača dodati še hranilnik, kaj bo s tem boljše in kakšno kapaciteto bi moral imeti, koliko bi to stalo?
Če gre pri letnem obračunu za omejeno moč pri oddaji v omrežje (moč oddaje v omrežje je nižja od inštalirane moči), je vgradnja hranilnika zelo smiselna. Z njim si namreč povečamo kapaciteto proizvedene energije in s tem lastne rabe. Za takšno moč SE svetujem hranilnik s kapaciteto 14 kWh (faktor 1,5), saj bi s tem lahko že vidno zmanjševali obračunsko moč v posameznih blokih. Naložbe v hranilnik so okoli 600 evrov/kWh, pridobite pa lahko 275 evrov/kWh subvencije, zaradi česar je naložba še privlačnejša.
Poraba v gospodinjstvu in delavnici je približno 16.000 kWh na leto. Kakšno SE in hranilnik priporočate, kakšna je doba vračila in koliko bi bila naložba?
Za predvideno porabo priporočam moč sončne elektrarne okoli 14 kW in hranilnik 21 kWh (faktor 1,5), ki bi omogočal že precej visoko samooskrbo. Še posebej, če bi imeli možnost oddaje električne energije tudi v omrežje. Naložba je okoli 24.000 evrov za hibridni sistem Huawei, od tega pridobite 9450 evrov subvencije, vračilna doba pa je okoli osem let.
Ali se SE in hranilnik splačata, če na leto porabimo med 4500 in 5000 kWh?
Vgradnja hibridnega sistema s SE in hranilnikom ni tako smiselna, saj je navedena poraba relativno majhna, naložba pa v tem primeru nekoliko višja. Letni strošek električne energije ni tako velik, pri ceni 0,19 evra/kWh je okoli 855 evrov. Smiselnost naložbe se začne pri letnem strošku elektrike, višjem od 1300 evrov, torej s porabo nad 6800 kWh.
Če se odločim za SE in hranilnik, ali potrebujem soglasje? Zdaj so mi samo za SE zavrnili soglasje v celoti, načrtoval sem SE z močjo približno 10 kW.
Za postavitev hranilnika je treba pridobiti novo soglasje, ki je obvezno tudi za pridobitev subvencije po novem sistemu. Moč za oddajo v omrežje boste imeli še vedno 0, lahko pa brez težav postavite elektrarno z močjo 10 kW. K takšni moči elektrarne je smiselno vgraditi hranilnik s kapaciteto od 15 do 20 kWh. Povprečen mesečni strošek pri takšni moči SE bi bil od 60 do 70 evrov.
Kako bi lahko deležniki skupnostne elektrarne izkoristili vse prednosti hranilnika, kot so rezervno napajanje ob izpadih električne energije in zmanjševanje konične moči odjema?
Pri skupnostni samooskrbi, kjer so vsa odjemna mesta povezana z enim skupnim merilnim mestom, hranilnik energije v običajnem smislu ni uporaben, ker ni fizično povezan z vsakim posameznim odjemalcem v skupnosti, temveč je del skupne infrastrukture. Zato ga ni možno uporabiti za zmanjšanje konične moči odjema ali zagotavljanje rezervnega napajanja za posamezne odjemalce v primeru izpada električne energije ali zmanjševanje konične moči odjema. Tako je zaradi specifične sheme priključitve (PS.3B), ki je drugačna od običajnih naprav, kjer so hranilniki običajno povezani neposredno z določenim odjemnim mestom.
Kakšne so glavne razlike med hranilniki, na kaj je treba biti pozoren pri izbiri?
Glavne razlike med hranilniki so predvsem v tehnologiji celic (npr. LI-Ionske), kapaciteti posameznih modulov, maksimalni moči praznjenja, odpornosti proti različnim vremenskim vplivom, varnostnih zaščitah (pregrevanje, prenapetosti itd.). So pa hranilniki povezani z razsmerniki, ki imajo pri delovanju še večjo funkcijo, ti namreč omogočajo asimetrijo, 3-fazni »back-up«, določeno izhodno moč.
Življenjska doba hranilnika je odvisna od ciklov polnjenja in praznjenja, medtem ko življenjska doba SE s tem ni povezana. Pomembno je torej pravilno dimenzioniranje hranilnika glede na navade porabnike, da so cikli čim bolj optimalno razporejeni. Načeloma je življenjska doba SE daljša, na kar nakazujejo že garancije na linearni padec izkoristka, ki so pri fotovoltaičnih modulih 25 let. Tudi po 25 letih pa je pri boljših modulih izkoristek še vedno 89-odstoten. Glede na to, da so garancije pri boljših baterijskih sistemih okoli 15 let, je zagotovo življenjska doba tudi v okviru tega. Bistvenih vzdrževalnih posegov hranilnik ne potrebuje, se pa tako kot pri SE na dve leti opravljajo tudi redni servisni pregledi.
Koliko prostora potrebujem za montažo hranilnika, kam ga je najbolje namestiti?
Potrebujete vsaj tri kvadratne metre prostora na steni, da so lahko posamezne komponente sistema ustrezno nameščene. Sisteme lahko montirajo zunaj in znotraj, saj so odporni proti vsem vremenskim vplivom. Zagotovo pa s padanjem temperature pade tudi zmogljivost hranilnika (podobno je pri električnih avtomobilih pozimi, saj imajo ob nizkih temperaturah izgubo in zato krajše domete), zato bolj priporočamo vgradnjo v zaprtih prostorih, ki so primerno zračeni.
Kakšni so izkoristki hranilnika glede na kapaciteto, od česa je to odvisno?
Pri izkoristku hibridnega sistema gledamo na izkoristek razsmernika in hranilnika, do minimalnih izgub pa prihaja potem tudi pri DC/DC pretvorbi (razsmernik/baterija in nazaj baterija/razsmernik) ter DC/AC pretvorbi. Izkoristki boljših razsmernikov so od 97,5 do 98,2 odstotka, podobno pa je pri hranilnikih, kjer so izkoristki polnjenja/praznjenja okoli 97 odstotkov, če izberemo uveljavljenje znamke, izkoristek je namreč odvisen predvsem od proizvajalca oziroma znamke sistema.