Iz Eko sklada so sporočili, da so v zadnjih mesecih prejeli izredno povečano število vlog, zato vse vlagateljice in vlagatelje obveščajo, da je čakalna doba za obravnavo oddane vloge dva meseca ali več. 

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 67OB22 je bil objavljen tik pred zaključkom leta 2021, tako da je aktiven od začetka leta 2022. „Do zdaj smo na ta javni poziv prejeli 1750 vlog. Od tega smo jih samo marca prejeli več kot 600, med tem ko se sicer povprečno število mesečno prejetih vlog giblje med 200 in 300,“ so nam še sporočili iz sklada.

Lani so za obdelavo vloge v povprečju potrebovali en mesec. Predvsem zaradi velikega števila nepopolnih vlog se je v začetku letošnjega lete čas do začetka obdelave podaljšal na en mesec in pol. „Zdaj pa je čakalna doba na obdelavo najmanj dva meseca, tudi zaradi izredno velikega števila prispelih vlog v zadnjih mesecih. Glede na prihajajoči čas dopustov se ta čas verjetno ne bo skrajšal.“ Tako trenutno obdelujejo vloge, ki so na Eko sklad prispele v prvih dneh marca.

Z naložbo lahko začnete, a pozor

Podaljšana čakalna doba na odobritev kredita pa lahko pomeni tudi odložitev izvedbe investicije. Z izvedbo lahko občan sicer začne po oddaji vloge, vendar na skladu svetujejo, da je bolje počakati na izdajo odločbe, če niste prepričani, da je vloga pripravljena tako, da zadovoljuje vse kriterije javnega poziva (izbira ustrezne naprave, proizvoda ali materiala, izbira ustreznega izvajalca, legalno zgrajena stanovanjska stavba).

Ob tem opozarjajo še, da občan lahko izvajalcu še pred oddajo vloge plačajo avans, vendar se ta znesek ne bo štel v upravičene stroške naložbe in višino odobrenega kredita. 

Sicer pa velja, da upravičena oseba lahko prejme kredit za ukrepe, ki še niso izvedeni in zanje še ni prejela kredita Eko sklada.

Črpanje kredita

Odobren kredit občan lahko črpa na dva načina. Banka Intesa Sanpaolo, ki izplačuje in vodi kredite, odobrene pri Eko skladu, lahko znesek kredita izplača v enkratnem znesku, vendar šele, ko prejme dokazila, da je bila naložba izvršena. 

Občan pa se lahko odloči, da bo kredit črpal v dveh delih. V petih delovnih dneh po prejemu podpisane kreditne pogodbe 40 odstotkov, preostalih 60 odstotkov pa v petih delovnih dneh, potem ko je predložil dokazila o zaključku naložbe. Ob izplačilu drugega dela odobrenega kredita (do 60 %) oziroma celotnega zneska kredita se znesek izplačila uskladi s predloženimi računi. 

Rok za zaključek naložbe je 12 mesecev od datuma sklenitve kreditne pogodbe. Kreditojemalec lahko pred potekom roka za zaključek naložbe pisno zaprosi Eko sklad za podaljšanje tega roka. V primeru upravičenih in utemeljenih razlogov Eko sklad podaljša rok za zaključek naložbe za največ šest mesecev. 

O fiksni obrestni meri ne razmišljajo

Kreditni pogoji tudi po zdaj odprtem javnem pozivu ostajajo enaki. Najmanjši možen znesek kredita je 1500 evrov, najvišji pa je enak priznanim stroškom naložbe, ki so natančno opredeljeni. Obrestna mera kredita je sestavljena iz trimesečnega euribor in fiksnega pribitka 1,3 odstotka. Pri čemer se negativna vrednost euribor upošteva kot ničelna obrestna mera. 

Zaradi napovedi rasti euribor in s tem rasti skupne obrestne mere ter posledično dražjih kreditov, nas je zanimalo, ali na Eko skladu razmišljajo, da bi občanom ponudili tudi kredite s fiksno obrestno mero. Odgovorili so, da „za zdaj  ne razmišljamo o spremembi pogojev javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov.“ 

Eko sklad Za te naložbe dobite le eko kredit, ne pa tudi subvencije

Občani lahko kredit pri Eko skladu dobijo za naslednje okoljske naložbe:

• vgradnja naprav in sistemov za učinkovito ogrevanje in prezračevanje prostorov ter pripravo tople vode, 
• vgradnja naprav in sistemov za povečanje rabe obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode, 
• vgradnja naprav za proizvodnjo, soproizvodnjo ali hrambo električne energije, 
• zmanjšanje toplotnih izgub toplotnega ovoja stavb, 
• gradnja ali nakup skoraj nič-energijskih stanovanjskih stavb, 
• nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, 
• nakup okolju prijaznih vozil, 
• odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, 
• nadomeščanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva, 
• učinkovita raba vodnih virov, 
• oskrba s pitno vodo.