Glavna razlika med klasičnim in naravnim bazenom oziroma plavalnim ribnikom je v tem, da se pri naravnem bazenu za vzdrževanje vode ne uporablja bazenskih kemikalij. To namreč poteka po biološkem sistemu, tako kot v naravi, pojasni Alen Lorenčič, direktor podjetja Loral, kjer se ukvarjajo s projektiranjem in izvedbo bazenov, wellnessov in fontan.
Ponujajo dve vrsti naravnih bazenov: klasični naravni bazen in LivingPool naravni bazen. Kakšna je razlika? "Klasični naravni bazen je podoben gorskemu jezeru ali ribniku. Sestavljen je iz plavalnega in rastlinskega dela, njegova oblika pa je po navadi precej razgibana," razloži Lorenčič.
LivingPool naravni bazeni pa so po videzu podobni klasičnim bazenom, le da za delovanje ne potrebujejo bazenskih kemikalij. "Načeloma so to bazeni modernih oblik, ki se prilagajajo arhitekturi okolice. Tudi pri LivingPool bazenih se lahko oblikuje del z rastlinami, a imajo v tem primeru zgolj dekoracijski učinek," dodaja sogovornik.
To pa še ne pomeni, da naravni bazeni za normalno delovanje ne potrebujejo tehnologije, nasprotno. Voda se v plavalnih ribnikih, ki jih izdelujejo v podjetju Vodni svet, denimo filtrira preko različnih granulacij peska, rastlin in biološko mehanskih filtrov.
Mikroorganizmi predstavljajo prebavni trakt vsake 'žive' vode
Kako poteka gradnja? Kot razloži Jani Tiller, direktor podjetja Vodni svet, najprej izvedejo izkop s strojem, uredijo obale, postavijo folijo, čistilni sistem, cevne napeljave in črpalke. S kamenjem in peskom oblečejo zgornji del ribnika, uredijo stopnice in police za sedenje, lahko tudi še kakšen dodaten potoček ali slap.
Na koncu zasadijo različne rastline, med osnovnimi so različne obrobne vrste, oksigenatorji in lokvanji. Šele zatem ribnik napolnijo z vodo. "Večinoma uporabimo vodo iz hišnega vodovoda, ki se obogati z mikroorganizmi, ki predstavljajo prebavni trakt vsake 'žive' vode," pojasni.
Vzdrževanje je podobno kot na vrtu
Biološki bazen kljub vsemu zahteva nekoliko drugačno pozornost kot klasičen. Tadej Volčanšek, direktor podjetja Objem narave, pojasni, da se čiščenje plavalnega dela biološkega bazena sicer ne razlikuje od čiščenja konvencionalnega bazena, enako se lahko uporablja bazenski robot v kombinaciji z ročnim čiščenjem, razlika pa je v občasnem vzdrževanju rastlinskega dela v primeru tovrstnega tipa biološkega bazena. "Zadeva je podobna kot vzdrževanje vrta, ko je spomladi ob zagonu in jeseni treba opraviti redna vzdrževalna dela. Zagotovo pa vzdrževanje biološkega bazena ni zahtevno," zatrdi.
"Včasih je treba z mrežico odstraniti listje ali alge – te se pojavljajo večinoma v spomladanskem in jesenskem času. Plavalni ribnik se lahko občasno čisti tudi z vodnim sesalcem ali robotskim sesalnikom. Strokovno vzdrževanje pa je potrebno dvakrat letno, spomladi in jeseni. Takrat očistimo ribnik z vodnim sesalcem, odstranimo morebitne usedline, mulj in alge, hkrati pa se pregledajo črpalke, filtri in napeljave," pa doda Tiller.
"Stroški vzdrževanja so relativno nizki – če bazen deluje pravilno, potem je strošek le elektrika. Ker pri naravnih bazenih ne potrebujemo bazenskih kemikalij, tudi ta strošek odpade."
Alen Lorenčič, direktor podjetja Loral
Cena investicije med 15 in 30 tisoč evri
Lorenčič o ceni investicije težko govori, saj je ta različna od projekta do projekta, spreminja se v skladu z željami strank. "Kot pri klasičnih je tudi pri naravnih bazenih možno kar nekaj različne dodatne opreme, kot je na primer razsvetljava, ogrevanje vode, vodne atrakcije (protitočna plavalna naprava, masažne šobe, slapi ...)," pojasni. Za bazen LivingPool velikosti 4 x 8 x 1,5 m pa bi z osnovno opremo odšteli 20 tisoč evrov, oceni Lorenčič. V članku Želite na vrtu postaviti bazen? To je pametno vedeti pred nakupom lahko preverite, koliko bi odšteli za klasičen bazen enakih dimenzij in kakšni bi bili letni stroški za vzdrževanje.
Volčanšek je prepričan, da je investicija v biološki bazen popolnoma primerljiva z investicijo v kakovosten konvencionalni bazen. "To velja predvsem za tehnologijo. Izvedba gradbenega dela bazena pa je zelo odvisna od tipa bazena, oblike, terena in ostalih želja investitorja," pravi.
Kot pravi Tiller, pa se večina plavalnih ribnikov, ki jih naredijo v Vodnem svetu, giblje v cenovnem rangu med 15 in 30 tisoč evri, "razen posebnih projektov, kjer se cena določa posebej". Cene vzdrževanja plavalnega ribnika do sto kvadratnih metrov vodne površine pa po njegovih ocenah znašajo od 500 do 700 evrov na sezono.
Plavalni ribnik naseljujejo tudi živali
"Plavalni ribnik je primeren za ljudi, ki imajo radi naravo. Navadni bazen je precej sterilno območje, ki je namenjeno samo za kopanje. Plavalni ribnik pa je 'živo bitje', ki ga naseljujejo tudi živali, kot so različne žuželke, kačji pastirji, včasih pa tudi kakšna žaba. Poseben občutek je, ko lahko med kopanjem primeš cvet lokvanja in ga povohaš, hkrati pa občuduješ pisane barve različnih cvetov vodnih rastlin," doživetje opiše Tiller.
"Pri odločitvi glede tipa bazena je odločilno predvsem, kaj je uporabniku pri bazenu pomembno. Vsekakor se biološki in konvencionalni bazen razlikujeta. Za nekoga, ki ceni naravno vodo brez kemikalij ter vodni ambient, v katerem uživa celo leto, je odločitev na dlani."
Tadej Volčanšek, Objem narave
Po nasvet h krajinskemu arhitektu
Lorenčič pa opozori, da je pred izbiro kakršnegakoli bazena, bodisi je to klasičen ali naravni bazen, treba temeljito razmisliti. Najbolj pomembno je, da bazen sovpada z okolico in ni moteči element našega vrta. "Zato je dobrodošlo posvetovanje s kakšnim krajinskim arhitektom, ki bo znal s svojimi izkušnjami zelo lepo določiti postavitev bazena v okolico, da se bo povezal z ureditvijo celotnega vrta," svetuje. Razmisliti je treba tudi, kakšen bo sploh namen bazena.
"Če je naročnik strasten plavalec, je bolje narediti ožji in nekoliko daljši bazen. Če pa je prvotni namen uživanje v vodi v vročih poletnih dneh, pa se bazen temu primerno oblikuje, mogoče s kakšno klopjo ali pa z dostopom preko plaže," še dodaja.