Sadje in zelenjava sta v Evropi vse bolj onesnažena z ostanki pesticidov PFAS, kaže analiza uradnih podatkov iz nacionalnih programov spremljanja ostankov pesticidov v hrani v državah članicah. Rezultati, ki jih je v poročilu objavila nevladna organizacija PAN Europe, so zastrašujoči. PFAS so velika skupina kemičnih snovi, ki jih je ustvaril človek, in vključujejo več kot 4700 kemikalij. Med drugim se kot pesticidi uporabljajo za obdelavo sadja in zelenjave.

Onesnaženost evropskega sadja in zelenjave se je potrojila

Število evropskega sadja in zelenjave z odkritimi ostanki pesticidov PFAS se je med letoma 2011 in 2021 skoraj potrojilo, pri čemer je stopnja rasti pri sadju znašala 220 odstotkov, pri zelenjavi pa 274. V nekaterih državah članicah EU, ki so jih analizirali podrobneje, je bila stopnja rasti še bolj dramatična: v Avstriji se je število onesnaženih vzorcev sadja povečalo za 698 odstotkov, vzorcev zelenjave pa za neverjetnih 3277 odstotkov in Grčija je število vzorcev kontaminiranega sadja večje za 696 odstotkov, zelenjave pa za 1974 odstotkov.  

Pesticidi najpogosteje v jagodah, breskav in marelicah

Podrobna analiza zadnjih podatkov za leto 2021 kaže, da je neekološko sadje, zlasti poletno sadje, najpogosteje onesnaženo z ostanki pesticidov PFAS. Vsaj eneg Foto: Žurnal24 sadje a od sledi pesticidov so odkrili kar v 37 odstotkih jagod, 35, odstotkih breskev in 31 odstotkih marelic, pridelanih v Evropi. Kontaminiranih pa je tudi 23 odstotkov vzorcev češenj in 22 odstotkov namiznega grozdja. 

Sledi pesticidov so odkrili tudi v več kot 10 odstotkih borovnic, banan, jabolk, melon, sliv in malin. 

Od tega 20 odstotkov sadja vsebuje koktajle ostankov pesticidov PFAS, pri čemer so v posameznem vzorcu jagod in namiznega grozdja odkriti tudi do štiri različne pesticide PFAS, do tri pa v breskvah in marelicah. 

Prednjačijo vitlof, kumare in paprike

Čeprav je zelenjava, pridelana v Evropi v povprečju manj onesnažena kot sadje, pa nekatere vrs Foto: Profimedia zelenjava te prav nič ne zaostajajo. Sledove pesticidov je vsebovalo kar 42 odstotkov cikorije oziroma vitlofa in 30 odstotkov kumar. Onesnaženih je bilo 27 odstotkov paprik in 21 odstotkov jajčevcev. 

Ostanke pesticidov so našli tudi v več kot 10 odstotkih solat, endivije, zelene, korena peteršilja špinače in kitajskega zelja.

Zelenjava, pri kateri v prav nobenem vzorcu niso našli ostankov pesticidov, so beluši, sladki krompir in namizne olive. Precej malo vzorce, manj kot dva odstotka, pa so našli pri česnu, pesi, redkvicah, šalotki, cvetači, čebuli in krompirju. 

Med sadjem, ki ga v EU uvozimo iz drugih delov sveta so najbolj onesnaženi namizno grozdje, banane, marelice, pomaranče in mandarine. Pri zelenjavi pa to velja za kumare, jajčevce, papriko in fižol. 

V letu 2021 so bile najpogosteje odkrite aktivne snovi PFAS v onesnaženih evropskih proizvodih fungicidni fluopiram, insekticid flonicamid in fungicid trifloksistrobin. Skupaj so bili v letih od 2011 do 2021 v sadju in zelenjavi EU odkriti ostanki 31 različnih pesticidov PFAS.

Največje uporabnice pesticidov

Od kod prihajajo sadje in zelenjava, ki je najbolj obremenjena z ostanki pesticidov? Največji delež onesnaženega sadja in zelenjave prihaja iz Nizozemske in Belgije. Kar 27 odstotkov vzorcev sadja in zelenjave je vsebovalo ostanke pesticidov. Podrobnejša analiza pa pokaže, da je bilo kontaminiranih neverjetnih 70 odstotkov nizozemskih jagod in jajčevcev ter 60 odstotkov kumar in 52 odstotkov paprik iz Nizozemske. Iz Belgije prihajajo predvsem kontaminirani paprike in jajčevci. 

Takoj za petami omenjenih dveh držav je s 25 odstotki kontaminiranih vzorcev Avstrija. Kar 70 odstotkov avstrijskih jagod in 38 odstotkov avstrijskih jabolk je onesnaženih.  

Foto: Žurnal24 Grozdje lepota-T V Španiji je bilo onesnaženih 22 odstotkov vseh vzorcev sadja in zelenjave, daleč največ vzorcev (75 odstotkov) pa je bilo med jagodami, sledi namizno grozdje s 64 odstotki. 

Med državami z več kot 20 odstotki onesnaženih vzorcev je še Portugalska, njihovo najbolj onesnaženo sadje pa so hruške. 

Države, kjer so odkrili sledove pesticidov v več kot 10 odstotkih vzorcev sadja in zelenjave so Grčija, Francija, Češka, Poljska, Nemčija, Madžarska, Ciper, Italija in Hrvaška.

V Sloveniji so pregledali 127 vzorcev in ostanke pesticidov odkrili v treh. 

Še bistveno več kot v EU vzgojene zelenjave in sadja, ki je kontaminirano, prihaja iz drugih delov sveta, iz Kostarike kar 41 odstotkov, Indje 38, Južne Afrike 28, Maroka 24 odstotkov. 

Stop pesticidom

„Te ugotovitve kažejo, da sta sadje in zelenjava zaradi uporabe PFAS v pesticidih onesnažena z ostanki teh kemikalij, zaradi česar evropski potrošniki vse ostanke pesticidov PFAS vnašajo v telo. Tega vira kontaminacije ne smemo podcenjevati, saj stalno kopičenje PFAS v tleh, vodah in prehranski verigi skupaj z drugimi kemičnimi snovmi ali "kemičnimi koktajli" predstavlja dolgoročno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Prepoved uporabe pesticidov PFAS je nujna, da se omeji izpostavljenost evropskih državljanov pesticidom PFAS in zaščiti zdravje državljanov,“ so zapisali v PAN Europe.