Kapilarna vlaga v zidovih je težava v hišah, pri katerih med gradnjo niso naredili horizontalne hidroizolacije, ki bi predstavljala učinkovito bariero za prehod vlage, zato se ta po zidovih iz zemlje dviguje navzgor. Vlaga neposredno ali posredno vpliva na degradacijo skoraj vseh vrst materialov in konstrukcij. Pri tem ne smemo podcenjevati vlogo prisotnih škodljivih soli, ki jih zemeljska vlaga vedno vsebuje, in se skupaj z njo transportirajo po konstrukciji, pravi Goran Gomboši iz podjetja Kema.
„Soli se odlagajo na ometanih površinah in povzročajo razkroj ometov. Zaradi higroskopičnosti soli prihaja do stalne interakcije med njimi in vlago iz zraka. S tem mehanizmom se proces njihovega širjenja po konstrukciji nadaljuje, z njim pa tudi širjenje vlage v zidovih. To pa pomeni hladnejšo površino zidu, s čimer pa so že ustvarjeni pogoji za prisotnost dodatne kondenzne vlage,“ še pojasni sogovornik.
To so več kot zadostni razlogi, da se je s kapilarno vlago treba prej ko slej spoprijeti in ji preprečiti uničevanje materialov in konstrukcije. Ena izmed možnih in po navedbah proizvajalcev materialov rešitev, je sanacija zidov s sistemom namenskih sanacijskih ometov s sušilnim učinkom.
Vse plasti do osnovnega zidu je treba odstraniti
Preden se lotimo sanacije zaradi kapilarne vlage poškodovanih zidov, jih je treba temeljito očistiti. To pomeni, da je treba z njih odstraniti s solmi obremenjene obstoječe omete vse do nosilne konstrukcije in to vsaj en meter nad vidnimi poškodbami, pojasni Matija Proj iz podjetja Weber Saint-Gobain.
Odstraniti je treba tudi poškodovano maso med opekami ali kamni, če gre za kamnit zid, prostore med njimi pa spihati in tako očistiti prahu. Pred nanosom prvega sloja novih sanirnih ometov je treba zid navlažiti, da bo oprijem boljši.
Injektirna krema - naredi vodoravno zaporo in preprečuje dvig kapilarne vlage navzgor. Krema je gosta, zato ne izteka v razpoke in votla mesta v konstrukciji, počasi se razporedi po kapilarah, po katerih je pred tem potekal kapilarni vlek, in jih dolgoročno zatesni. Kar 90 odstotkov kreme predstavlja aktivna substanca, kar pomeni, da v zid ne dodajomo dodatne vlage, zato lahko že 15 minut po vbrizganju nadaljujemo z izvedbo naslednjih slojev.
Osnovni obrizg in sanacijski omet – za oba sloja lahko uporabimo isti izdelek, le da za obrizg pripravimo redkejšo mešanico, za izvedbo sanacijskega ometa pa gostejšo. Gre za mešanico apna, cementa, peskov, ki jim je dodana mikroarmatura in drugi aditivi. Pravilno izvedena oba sloja ometa v debelini vsaj 2,5 centimetra bosta steno izsušila, v mikroporah pa zadržala soli. V kombinaciji z injektirno kremo naj bi zagotovila dolgoročno sanacijo vlage v zidu.
Omet za fino obdelavo – je mešanica cementa, apna in specialnih primesi. Zagotavlja visoko paroprepustnost, hkrati pa preprečuje vdor vode v tekoči obliki.
Predlagani materiali so, kot pravi Matija Proj, primerni za sanacijo opečnih in kamnitih zidov. Ob tem pa opozori, da je treba injektirno kremo v kamnite zidove vnašati v dveh vrstah oziroma slediti fugam med kamenjem, medtem ko pri opečnih zadostuje, da se jo vnese le v prvo vrsto fug nad tlemi. Posebnost mešanice, ki jo uporabimo za osnovni obrizg in sanacijski omet je njena poroznost, kar pomeni, da nase vleče vlago iz tal, zato jo moramo izvesti pet centimetrov nad tlemi, ta prostor pa po izvedbi ometov zapolnimo s hitrosušečo se vodotesno maso, še doda sogovornik.
Paroprepustni ometi z difuzijsko odprtimi mikroporami
Tudi v podjetju Kema so razvili namenske izdelke za sanacijo s kapilarno vlago obremenjenih sten.
Predlagajo apnenocementni sanirni omet ali pa sušilni omet na osnovi hidravličnih veziv, oba pa imata visoko vsebnost specialnih difuzijsko odprtih mikropor. „Omogočata, da se vlaga skozi omet parno suši in na površini ne prihaja več do poškodb, nastalih zaradi povečane vlage v podlagi. Treba pa je tudi vedeti, kje kateri material uporabiti - odvisno od koncentracije vlage v zidu,“ pojasni Goran Gomboši.
Oba ometa sta paroprepustna, posebna struktura por in izredno finih kapilar med njimi preprečuje, da bi vlaga skozi omet prehajala v tekoči obliki. S tem se prepreči prenašanje v vodi topnih soli iz zidu v omet oziroma na površino ometa, in škoda, ki pri tem nastane.
Tudi pri sanaciji z omenjenima ometoma je treba odstraniti vse obstoječe sloje do prvotnega zidu. Mešanica za omet se meša le z v vodo, čas mešanja pa mora biti obvezno od 10 do 12 minut, poudari sogovornik, in doda, da se prvi sloj ometa nanaša na navlažen zid v debelini enega centimetra, skupna debelina nanosa pa mora biti najmanj dva centimetra.
Višino, do katere moramo nanesti omet, določa širina zidu. Če je zid debel 40 centimetrov, moramo omet nanesti vsaj 60 centimetrov nad mejo vidnih poškodb, če pa je debela 60 centimetrov, pa vsaj 90 centimetrov nad višino vidnih poškodb, pojasni Gomboši.
Ometa lahko po treh tednih zaključimo s fasadnimi barvami, ki morajo biti vsaj toliko paroprepustne, kot ometa, primerne so silikatne fasadne barve in apneni belež.
Sanacija poteka enako pri kamnitih in opečnih stenah, le da pri opečnih običajno svetujejo tudi izvedbo blokade, oziroma prekinitev kapilarne vlage z vrtanjem in nalivanjem silikonske emulzije. „Pri kamnitem zidu to v večini izpustimo, kajti med kamnitimi bloki zidu je lahko veliko praznega prostora, zato lahko pride do nekontroliranega iztekanja materiala, kar podraži sanacijo, čeprav se tudi to lahko reši z nalivanjem goste cementne suspenzije za zapolnitev praznih delov, in šele nato sledi nalivanje emulzije za preprečitev dviga vlage.“
Vse pa je odvisno od posameznega objekta, sestave osnovne konstrukcije, namena objekta, višine zasičenja zidu z vlago, prisotnosti soli v ometih in zidovih- koncentracije in podobno, zaključi sogovornik.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.