Maj brez košnje (No Mow May) je kampanja, ki jo je leta 2019 v Združenem kraljestvu začela dobrodelna organizacija Plantlife. Poslanstvo skupine je "zagotoviti svet, bogat z divjimi rastlinami in glivami" za zdravje okolja. 

Večja biotska raznovrstnost

Kampanja je poziv ljudem, naj v tem mesecu pustijo svoje trate nedotaknjene, torej naj jih ne kosijo. Raziskave so namreč pokazale, da lahko stalno košene trate zmanjša biotsko raznovrstnost, s tem se zmanjša količina hrane za opraševalce, kot so čebele in metulji. Namen maja brez košnje je torej omogočiti, da trava in divje cvetlice en mesec neovirano rastejo in tako ustvarijo življenjski prostor in vir hrane za opraševalce v zgodnji sezoni, ko je drugih cvetlic premalo.

V kampanji zdaj sodeluje že več tisoč ljudi, ne samo v Združenem kraljestvu, temveč tudi v Združenih državah Amerike in drugod po svetu. Leta 2020 je mesto Appleton v zvezni državi Wisconsin postalo prvo mesto, ki je sprejelo odlok, na podlagi katerega se ljudje lahko odločijo, da v maju ne bodo kosili svojih zelenic, in vedno več skupnosti je začelo sodelovati.

Foto: Profimedia cvetoči travnik

Več sto divjih rastlin

Dobrodelna organizacija spremlja učinke nepokošene trate, rezultat katerih je več kot 250 divjih vrst rastlin, med njimi divji jagodnjak, divji česen in zelo redke rastline, kot so praprotni jezik, travniški slezenovec, kačji pastir in očesni svišč. 

Ian Dunn, vodja organizacije Plantlife, poudarja, da rezultati dokazujejo, da je poziv k maju brez košnje "pognal semena in globoke korenine." 

Foto: Profimedia čebela V organizaciji dodajajo, da bi morale biti rastline, ki veljajo za plevel, poleti dobrodošle na tratah, zlasti na primer regrat, ki zagotavlja pomemben nektar za opraševalce. Po njihovih podatkih lahko samo osem regratovih cvetov proizvede dovolj sladkorja iz nektarja, da zadosti osnovnim energijskim potrebam odraslega čmrlja.

Dovolj je 100 kvadratnih metrov

Poleg tega je študija, ki so jo opravili, pokazala, da bi zgolj na 100 kvadratnih metrih nepokošene trate pridelali toliko cvetnega prahu, da bi z njim založili šest čebel, in toliko nektarja, da bi zadostili potrebam šestih čmrljev na dan.

Mesec maj so izbrali zato, ker je ključni za rast cvetočih rastlin, hkrati pa pozivajo, naj trate tudi v naslednjih mesecih kosimo tako, da vsaj del pustimo nedotaknjen, s čimer omogočimo več nektarja in cvetnega prahu za opraševalce čez celotno sezono. 

Prednosti maja brez košnje je še več

V organizaciji poudarjajo štiri bistvene prednosti maja brez košnje. Prva pomembna prednost je ohranjanje čebel, ki so ključne za zdrave ekosisteme, saj so čebelje družine glavne opraševalke. "Med nami in čebelami je torej krožni odnos: mi pomagamo zagotavljati hrano zanje, one pa pomagajo zagotavljati hrano nam."

Nezanemarljivo je tudi zmanjševanje onesnaževanja. Po podatkih ameriške agencije za varstvo okolja (EPA) ena ura delovanja nove bencinske kosilnice povzroči enako količino emisij hlapnih organskih spojin in dušikovega oksida kot vožnja novega avtomobila, ki prevozi 45 kilometrov.

Foto: Profimedia cvetoči travnik Manj pogosta košnja pomeni tudi večjo odpornost trate, zaradi česar je ta bolj odporna na sušo, posledično pa jo je treba manj zalivati. Torej privarčujemo tudi nekaj dragocene vode. Nasprotno pa pogosta košnja trato oslabi in ji omeji oskrbo s hranili. 

Eden od glavnih plusov je večja ozaveščenost o pomenu spodbujanja biotske raznovrstnosti. "Tudi najmanjše travnate zaplate predstavljajo pomemben delež naših zemljišč, ki lahko ob pravilnem upravljanju prinesejo veliko koristi za naravo, skupnosti in podnebje," pravijo v organizaciji.

Čebele le dražite, potem sledi lakota

A na drugi strani so znanstveniki in strokovnjaki, ki nad mesecem brez košnje niso najbolj navdušeni. Kot je za časopis Wall Street Journal povedal Doug Tallamy, profesor na univerzi Delaware, ki je doktoriral iz entomologije, ne vidi veliko logike v tem, da se rast trate podaljša za nekaj tednov. "Če ljudje pustijo travo rasti le mesec dni, nato pa se vrnejo k porezani zeleni monokulturi, opraševalce dražijo s kratkotrajnimi prigrizki, ki jim sledi lakota."

Podobno meni tudi Tamson Yeh, strokovnjakinja za trato iz New Yorka, ki je za Associated Press povedala, da se ji zdi kratkoročna rešitev neproduktivna. "Čebele si med seboj sporočajo, kje je hrana, in opraševalci, ko odkrijejo nepokošeno trato, si zapomnijo, da se bodo nanjo vedno znova vračali. Potem pa 1. junija, ko hrana izgine, to zanje ni dobro. Opraševalci se lahko zmedejo, ko je trava nenadoma spet nizka, kar da plenilcem več priložnosti, da jih izkoristijo."

Strokovnjaki in drugi kritiki gibanja se zavzemajo za zagotavljanje trajnejših habitatov za opraševalce. To lahko storimo tako, da trate, ali vsaj njihov del, nadomestimo z avtohtonimi rastlinami in drevesi, ki bodo opraševalce hranile vso sezono.

Niti organizatorji maja brez košnje niti skeptiki pa ne odgovarjajo na vprašanje, kako domačo trato pokositi, ko bo zrasla 20, 30 ali celo več centimetrov v višino. Z vrtno kosilnico niti z vrtnim traktorjem za košnjo ne bo šlo. V roke bo treba prijeti nitkarico, kar pa je pri košnji večjih površin lahko precej naporno.