Gradnja prizidka ali dvig hiše za nekaj opek, da bi pod streho lahko uredili mansardo, sta zelo pogosti praksi, s katerima rešujemo pomanjkanje prostora. Največkrat tako starejša generacija pomaga mlajši, da ta pride do svojega prvega stanovanja. Za prizidek pa se odločimo tudi zaradi spremenjenih bivanjskih potreb, morda povečanja družine, zaradi dela od doma, za kar potrebujemo dodatni prostor. 

Ne glede na to, kaj je razlog za dogradnjo ali nadgradnjo, se je posega treba lotiti premišljeno. Časi, ko se je to počelo tako rekoč na horuk, brez dovoljenj, v lastni režiji, naj bi minili. 

Vsako povečanje bivalne površine pomeni gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da potrebujemo projekt, torej tudi arhitekta, ki bo projekt pripravil. Skupaj z njim moramo premisliti o veliko stvareh, saj verjetno želimo, da bosta stari in novi del hiše skladna, se dopolnjevala, nikakor pa ni namen, da bo na primer prizidek postal neskončno moteč tujek na dvorišču. 

Foto: Profimedia Prizidek V nadaljevanju povzemamo nasvete arhitektov, kako se projekta lotiti, in na kaj vse moramo pomisliti. 

Lokacijska informacija je osnova

Preden smo naredili kar koli drugega, tudi arhitekta v tej fazi še ne potrebujemo, je treba na pristojni upravni enoti zaprositi za lokacijsko informacijo in ugotoviti, kaj in pod kakšnimi pogoji ta sploh dovoljuje. 

Morda bomo ugotovili, da hiše ne smemo dvigniti niti za višino ene opeke, ali pa, da je možnost širitve v pritličju zelo omejena, torej ne bomo mogli delati tako velikega prizidka, kot ga imamo v mislih. Vse želje bomo morali prilagoditi lokacijski informaciji.

Morda se je bolje preseliti, kot širiti

Preden se podamo v projekt, je dobro pomisliti tudi na to, da je morda boljša rešitev prodaja hiše in ne dozidava, saj bomo ugotovili, da lokacijska informacija ne dovoljuje tistega, kar želimo, ali pa se bo izkazalo, da bodo stroški vseh potrebnih posegov preprosto preveliki in je zato morda bolje, da hišo prodamo, in pomanjkanje prostora rešujemo z nakupom ali gradnjo nove. 

Kaj želimo doseči s prizidkom

Če bomo hišo dvigovali in uredili mansardo, potem si tega vprašanja ni treba postavljati, saj je namen projekta novo stanovanje pod streho, ostali prostori v hiši pa se ne bodo spreminjali. 

Če se odločamo za prizidek, pa je treba dobro razmisliti, kaj bo v njem, čemu bo namenjen. Ni nujno, da bo v njem preprosto dodatna soba, ki jo nujno potrebujemo. V njem lahko uredimo dnevno sobo ali kuhinjo ali pa ga namenimo čemu drugemu. Kar pomeni, da bomo spremenili tudi namen nekaterih obstoječih prostorov, zato je treba že na začetku vedeti, kaj bo v prizidku in kako bomo celostno na novo razporedili in uredili druge prostore.

Foto: Profimedia Prizidek

Zdaj je čas, da se dogovorimo z arhitektom

Le če mu bomo znali natančno povedati, kaj želimo doseči s prizidkom, čemu naj bi služil, bo lahko načrtoval najboljšo rešitev. Ni dovolj, da povemo le, da želimo novo sobo ali splanico, ali da želimo spodnjo etažo povečati za 20, 30 kvadratnih metrov. 

Tradicija in zadržanost ali sodobni pristop

Prizidek se mora na vsak način s hišo ujemati in ne sme delovati kot tujek. A kljub temu lahko uberemo dve povsem nasprotni poti. Prva je tradicionalna, kar pomeni, da bo prizidek arhitekturno posnemal obstoječo hišo, tako po obliki kot po materialih in barvi. Videti bo, kot da je tam od nekdaj.

Bolj drzni pa se morda odločijo, da gredo v povsem nasprotno smer, veliko bolj sodobno, kot je hiša. V tem primeru bo prizidek kontrast hiše, ki se bo od nje ločil po obliki in materialih, pa vseeno skupaj z njo tvoril smiselno celoto.

Foto: Žurnal24 Kakšen naj bo prizidek?

Izbira materialov definira način gradnje

Odločiti se je treba tudi, upoštevajoč želeno arhitekturno zasnovo, kakšne materiale bomo uporabili. Lahko pa obrnemo in najprej izberemo materiale in temu prilagodimo oblikovno zasnovo prizidka. V vsakem primeru se moramo o materialih z arhitektom pogovoriti še pred začetkom izdelave načrtov, saj morajo biti arhitektura in materiali skladni, sicer rezultat ne bo dober. 

Naslednje vprašanje je, ali bomo gradili iz lesa, torej montažno, in z veliko stekla, morda tudi za fasado izberemo les ali pa vlaknocementne plošče, izbira so lahko tudi kakšne druge fasadne plošče, ki poudarjajo minimalizem sodobne arhitekture. 

Lahko pa prizidek zgradimo klasično, iz opeke ali kakšnih drugih zidakov, mu naredimo klasično fasado, dvokapno streho, vgradimo klasično velika okna. 

Postavimo kakovost pred količino in se na račun izbire kakovostnih materialov in dizajna, ki bodo zagotovili visoko kakovost bivanja in udobja, raje odločimo za kakšen kvadratni meter ali dva manjši prizidek.

Prevelik prizidek lahko prevlada

Velikost prizidka naj bi bila ravno pravšnja, pri tem pa je poleg lokacijske informacije in odmikov od sosednjih parcel treba upoštevati še velikost vrta ali dvorišča, na katerem bo stal, in velikost hiše. Prizidek naj ne bi prevladal na parceli in zasenčil hiše, temveč naj bi jo dopolnjeval.  

Pri odločitvi o velikosti je smiselno upoštevati, kaj bo prostor v prizidku nadomestil, kako ga bomo povezali z obstoječimi prostori, in kako bomo te reorganizirali, jim dodelili nov namen.

Upoštevati je treba tudi sosede

Z novim prizidkom naj se ne bi nikomur, tudi sosedom ne, poslabšala kakovost bivanja. Če načrtujemo večji prizidek, je dobro, da pomislimo tudi na to, kako bo ta vplival na sosede, ne glede na to, da nam morda lokacijska informacija tako veliko gradnjo dovoljuje. Morda bomo z velikim prizidkom zastrli poglede, ali pa bodo sosedi dobili občutek, da jim omejujemo odprtost prostora in kratimo zasebnost, saj jim bomo iz prizidka lahko gledali v krožnik, kar je zagotovo moteče. 

Zaradi dobrososedskih odnosov se o tem pogovorimo z njimi in upoštevajmo kakšno njihovo željo ali namig. 

Foto: Profimedia Prizidek

Obstoječ ogrevalni sistem morda ne bo zadostoval

V prizidku bomo seveda načrtovali tudi ogrevala, vendar se moramo pri tem vprašati, ali bo obstoječa peč zmogla ogreti še dodatno bivalno površino. Ker bo prizidek neločljiv del obstoječih bivalnih prostorov, verjetno zanj ne bomo načrtovali ločenega ogrevalnega sistema, morda pa bo treba investirati v novo peč, zato je tudi te stroške treba upoštevati pri finančni konstrukciji projekta.

Finančni načrt je treba narediti na začetku

Naše želje in arhitektove zamisli morajo biti ves čas skladne z našimi finančnimi zmožnostmi. Proračun, ki naj bo postavljen že na začetku, naj ne bo zgolj okviren, razen, če denar ni vprašanje. Lahko se glede na predlagane rešitve denar prerazporedi, vendar naj ostane znotraj okvirov. 

Zahtevati je treba natančen popis del in materialov, potem pa se glede na to odločiti, katere podražitve smo pripravljeni sprejeti, ker so smiselne, kje pa se lahko stroški zmanjšajo, oziroma, čemu se lahko odpovemo.

Kako bomo bivali med gradnjo

Gradnja prizidka bo hrupna, prašna, mokra in umazana, ne glede na to, ali bo ta zidan ali montažen.    Vsaj delno bo treba podreti tisto steno, na katero se bo navezoval, poleg tega bo treba vanj pripeljati vse napeljave, večkrat bo treba odklopiti elektriko in vodo, na gradbišču pa se bo zvrstila vrsta različnih mojstrov, ki bodo potrebovali tudi sanitarije. 

Najbolje bi bilo, če se lahko odselimo, vendar večina te možnosti nima, hkrati pa smo vsi nagnjeni k temu, da moramo mojstrom ves čas gledati pod prste. Zato poskrbimo za zaščitna pregrinjala za pohištvo, zaklenimo tiste prostore, ki jih mojstri ne potrebujejo, na dvorišče postavimo premično stranišče. In se oborožimo s potrpljenjem.

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.