Izvedba toplotnoizolativne fasade je dolgoročna naložba, ki se meri v več tisoč evrih. To sta dva razloga, da mora biti fasada izdelana kakovostno, kar pomeni, da fasader sledi tehničnim smernicam in navodilom proizvajalca fasadnega sistema.
Vsak odmik od kakovostne izvedbe se bo na površini fasade prej ko slej pokazal, nekatere napake pa ostanejo očem skrite. Med vidnimi posledicami slabe izvedbe so madeži na površini, črni madeži pod okenskimi policami, mehurjenje zaključnega sloja in njegovo odstopanje, pokanje, vidni obrisi izolacijskih plošč in morebitnih pritrdilnih sider, krušenje vogalov in špelet …
Fasaderju je treba gledati pod prste
Vse našteto lahko preprečimo z izbiro preverjenega fasaderja, ki svoje delo opravlja strokovno, za pomoč se lahko obrnemo tudi na proizvajalca fasadnega sistema ali toplotne izolacije. Vendar bo ta težko ukrepal, če bodo napake že storjene, fasader pa jih ne bo želel odpraviti. Zato je pomembno, da vsaj o osnovnih pravilih izvedbe fasade seznanjen tudi investitor, ki bo fasaderju lahko gledal pod prste.
Prvo pravilo: vedno izberemo fasadni sistem in ne različnih posameznih komponent
Večina investitorjev se pomena izbire fasadnega sistem zaveda, nekateri pa v želji, da bi nekaj prihranili ali celo na prigovarjanje fasaderja, izberejo posamezne komponente. To je lahko velika napaka, saj se pogosto zgodi, da te komponente med seboj niso združljive. Nezdružljivost pa je lahko vzrok, da katera od plati v fasadi odstopi od druge, posledica pa je pokanje fasada, krivljenje izolacijskih plošč, odstop fasade.
Prednost fasadnega sistema, ki je sestavljen iz lepila, toplotne izolacije, osnovnega ometa, armature (armirna mreža iz steklenih vlaken), tesnilnih trakov, dekorativnega zaključnega ometa z osnovnim premazom, je preverjenost in združljivost vseh komponent. Predvsem pa za sistem proizvajalec zagotavlja enako paroprepustnost vseh plasti in jamstvo, za posamezne komponente pa ne, hkrati pa izdela zelo natančna navodila, ki jih mora pri izvedbi upoštevati fasader.
Dodatni elementi fasadnega sistema so še ustrezni sidrni vložki in vijaki, vogalniki z mrežico, priključki in zaključni profili, diletacijski in podzidni profili.
Najboljša letna časa za izvedbo fasade sta pomlad in jesen, izvajamo pa jo lahko tudi poleti, če le temperature zraka ne presežejo 30 stopinj Celzija in zgodaj pozimi, če te ne padejo pod pet, v nekaterih primerih pa pod osem stopinj Celzija.
Med izvedbo mora biti fasada zaščitena pred vetrom, dežjem in neposrednim vplivom sonca, zato je gradbeni oder treba obvezno zaščititi z zavesami, ki morajo biti nameščene do zaključka vseh del.
Nekateri izvajalci zaves nimajo ali pa se jim investitor odpove, rezultat pa je prehitro in neenakomerno sušenje posameznih nanosov zaradi vpliva sonca in vetra, ali pa namočenje posameznih plasti, kar je še posebej velika težava, če se namoči toplotna izolacija.
Tretje pravilo: ustrezno pripravljena podlaga
Za vsak fasadni sistem proizvajalec predpiše, kolikšna je lahko neravnina na določeni dolžini. Če se da, se večje neravnine odpravijo že pred začetkom izvedbe fasade. Nikakor pa se ne sme neravnin popravljati ali izravnati z debelejšimi sloji lepila ali osnovnega ometa. Proizvajalci priporočajo, da se v notranjo stran izolacijskih plošč izreže vdolbine, ki se prilegajo izstopajočim delom površine.
Pred nanosom lepila mora biti površina čista in popolnoma suha, sicer bo posledica lahko pokanje fasade.
Četrto pravilo: linijsko in točkovno nanašanje lepila
Ena od pogostih napak je le točkovno nanašanje lepila, saj se ga tako porabi manj, strošek zanj pa je nižji. Ne dovolite si, da vas fasader prepriča, da bo par točk lepila zadostovalo. Možnost odstopanja plošč je v tem primeru večja, hkrati pa se tako med zidom in ploščo ustvarijo zračni žepi, ki pomenijo toplotne izgube. Zaradi neprimernega nanosa lepila, se plošče čez čas lahko začnejo kriviti.
Peto pravilo: ustrezno polaganje izolacijskih plošč
Proizvajalci predpisujejo, kje na površini naj se začne polagati plošče, s kakšnim zamikom in koliko morajo segati čez vogal. Stiki med ploščami morajo biti kompaktni, vsako odstopanje glede na ravnino pa je treba obrusiti.
Šesto pravilo: zaključki toplotne izolacije se morajo stikati
Toplotni ovoj bo svojo nalogo opravljal le, če se toplotne izolacije vseh delov ovoja stikajo oziroma prekrivajo. To pomeni, da se mora fasadna izolacija stikati s strešno in talno izolacijo. To velja tudi za balkone, na katere se mora zgoraj in spodaj nadaljevati toplotna izolacija s stene. Običajno ta ni enako debela kot na steni, vendar pa je je treba vgraditi kolikor se le da, sicer bo balkon postal en velik toplotni most. Enako velja za izolacijo okenskih in vratnih špalet pri obstoječih hišah, če okna niso vgrajena v ravnini z zunanjim zidom, kar je pravilna vgradnja, tako da špaleto predstavlja toplotna izolacija.
Kako natančno izdelati te zaključke, predpisuje proizvajalec fasadnega sistema. Fasader pa mora uporabiti in ustrezno vgraditi zaključne profile in priključne elemente. Če tega ne bo naredil, izolacije pa se ne bodo stikale, bodo na teh mestih nastali toplotni mostovi.
To je še eno od pravil, pri katerem fasaderji uberejo bližnjico. Hitro se zgodi, da armaturne mrežice ne vgradijo po celotni površini, ali pa čeznjo ne nanesejo drugega sloja malte. Slabih posledic je več. Brez mrežice in obeh slojev malte, se bodo skozi zaključni sloj s časom videli obrisi robov izolacijskih plošč. Možnost vdora vode v izolacijski material je večja, to pa pomeni njegovo propadanje. Trdnost fasadnega sistema brez mrežice bo manjša, možnost odstopanja fasade je večja.
Osmo pravilo: obdelava detajlov z ustreznimi elementi
Med detajle spada obdelava vogalov sten in vogalov med steno in špaleto, obdelava špalet, vgradnja okenskih polic. Na vse vogale je treba vgraditi vogalnike, ki fasado ščitijo pred krušenjem in pokanjem, v vogale pri oknih je treba odtisniti trakove s stekleno mrežico oziroma nalepiti tesnilne trakove.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.