Tako kot vsak leto so tudi letos v okviru javne službe v poljedelstvu v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pripravili priporočeno sortno listo krompirja. Ta je v prvi vrsti namenjena večjim pridelovalcem krompirja, da se, kot pravijo na KIS, lažje odločijo za nakup najprimernejše sorte krompirja, ki je kar najbolj prilagojena na naše rastne razmere in zahtevam potrošnikov. 

Sorte za vrtičkarje in ekološko pridelavo

To pa ne pomeni, da seznam ni namenjen tudi vrtičkarjem, ki krompir pridelujejo v bistveno manjših količinah in za lastne potrebe. Na KIS tako vsako leto posebej izpostavijo sorte, ki so odporne proti krompirjevi plesni, kar je še posebej pomembno za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce.

Tudi letos so izpostavili pet na krompirjevo plesen odpornih sort:  Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister.

Če se vrtičkarji odločijo za eno od naštetih sort, jim ne bo treba skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo, pravijo na KIS. Ekološkim kmetovalcem pa svetujejo škropljenje z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja.

V kategorijo za ekološko pridelavo primernih sort so letos uvrstili sorte: Twister,  Alouette,  Levante, Otolia ter na novo dve slovenski KIS Kokra in KIS Tamar.

Tri nove slovenske sorte

V letošnji sortni listi je sicer kar šest novih sort, ki so končale preskušanje, ter ponovno sorta Arrow, ki je letos na voljo v večji količini. Pogoj za uvrstitev sort na priporočeno sortno listo je triletno preskušanje v sortnih preskusih, izjemoma, če sorta res izstopa po posameznih lastnostih, je dovolj dve leti preskušanja, navajajo na KIS.

Foto: zajem zaslona priporočene sorte 2024

Sortna lista je razdeljena po zgodnosti in vključuje 24 sort krompirja. Pri pripravi pa so poleg razširjenosti upoštevali tudi končni pridelek (pri zgodnjih sortah zgodnji pridelek), stabilnost pridelka, jedilno kakovost in primernost za uporabo, odpornost proti boleznim in škodljivcem ter občutljivost za fiziološke napake in tolerantnost na sušo.

Med novimi sortami na listi so tudi tri slovenske, in sicer zgodnja sorta KIS Blegoš, srednje pozna sorta KIS Mangart in pozna sorta KIS Tamar. Na listi pa ostajajo tudi sorte KIS Kokra, KIS Slavnik in KIS Sora.

KIS Blegoš je zgodnja jedilna sorta, rastlina katere je srednje velika, s številnimi stebli, listi so srednji. Cveti belo, cvetovi so srednje številni. Tvori veliko število srednje debelih gomoljev, ki so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica in meso sta rumena. Je izjemno kakovostna večnamenska sorta v tipu kuhanja AB, odličnega okusa, primerna za kuhanje, praženje, pečenje, pomfrit in čips. Primerna je za uporabo do pozne pomladi. KIS Blegoš ni občutljiv na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je pa zelo zahtevna sorta za pridelovanje in občutljiva na sušo. 

KIS Mangart je srednje pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika s srednje številnimi stebli, listi so veliki in svetlo zeleni. Oblikuje veliko število debelih gomoljev, ki so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica in meso sta rumena. Je kakovostna srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje, praženje in pečenje, v tipu kuhanja B. Se dobro skladišči in je primerna za uporabo do pozne pomladi. Odporna je proti virusnim boleznim, srednje proti krompirjevi plesni. Je zelo tolerantna na sušo, saj obdrži lepo obliko gomoljev. 

KIS Tamar je pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Rastlina je majhna s številnimi stebli, listi so majhni in temno zeleni. Številni cvetovi so beli. Oblikuje veliko število debelih gomoljev,  ki so ovalni, očesa srednje globoka. Kožica in meso sta je svetlo rumena. Je odlična pozna večnamenska sorta, primerna predvsem za kuhanje, praženje in pečenje, lahko tudi pomfrit, v tipu kuhanja B. Dobro se skladišči in je primerna za uporabo do pozne pomladi. Odporna je proti virusnim boleznim, občutljiva pa na črno nogo krompirja. Je zelo tolerantna na sušo, saj obdrži lepo obliko gomoljev. 

Pomembno pri izbiri

Krompir se loči tudi po tipu kuhanja, ki pove, kolikšna je količina škroba. Najmanj ga ima tip A in največ tip D. Tip A je denimo primeren za solate, tip B za cvrtje in pečenje, tip C pa je precej mokast in se hitreje razkuha.

Ena od pomembnih prednosti slovenskih sort je ta, da niso tretirane, kar pomeni, da niso obdelane s fungicidi, ki jih dodajajo med skladiščenjem, da se ne bi razvile skladiščne bolezni. Pri nas za ta namen namreč ni dovoljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. 
O dobri izbiri pa velja poudariti še, da so za gojenje na zelenjavnem vrtu bolj primerni debelejši gomolji, od 35 do 55 milimetrov. Od velikosti in teže sta odvisni povprečno število kalečih očes in energija kalitve. Manjši gomolji imajo lahko precej manj kalečih očes, zato jim je treba za dobro rast in pridelek zagotoviti še toliko bolj optimalne pogoje. Nenazadnje je treba pred nakupom natančno prebrati deklaracijo, na kateri mora biti napisano vse našteto, tudi poreklo in uradna služba potrjevanja. 

Kalitev in čas sajenja

Krompir bomo sadili šele konec marca ali aprila, takrat, ko bo temperatura zemlje nad 10 stopinj Celzija. Do takrat pa ga je treba še nakaliti, kar traja od tri do štiri tedne. Zato je pametno semenski krompir kupiti februarja, tudi zato, ker je takrat izbira največja, količina ponudbe pa zadostna.

Do začetka kaljenja ga je treba skladiščiti na temperaturi od štiri do šest stopinj Celzija, v temnem in relativno vlažnem prostoru, v nasprotnem bo odgnal prezgodaj in se izčrpal.