Božično žito, božični kaktus, bodika in omela so rastline, ki so nekoč zaznamovale praznike na različnih koncih sveta, saj imajo simbolične pomene, v katere so nekoč verjeli naši predniki. Tudi če ne prihajajo iz naših krajev ali pri nas nimajo tradicije, so vse povezane s krščanstvom ali pa verovanji prednikov na naših ozemljih in v bližini. Vse lahko tudi kupimo in vzgajamo pri nas.
Božično žito
Božično žito, ki je zdaj le okras, so ga v srednji Evropi in na bližnjem Vzhodu že pred več tisočletji v začetku decembra v posodice sejali z namenom, da bo naslednja letina dobra oziroma bolj obilna. Veljalo je, da gosti, sočni listi lepe zelene barve pomenijo obilno letino pšenice naslednje leto. Hkrati je kalitev mladega žita predstavljalo novo življenje, svetlobo in upanje.
Božično žito pri nas poimenujemo različno. Na gorenjskem mu pravijo božično žito, na Štajerskem pa kaljeno žito. V Beli krajini ga poznajo pod imenom večno življenje, na Dolenskem pa mu rečejo pšeničko.
Božje drevesce ali bodika
Bodika raste na marsikaterem vrtu ali v loncu. V prazničnem času tako v domove prinesemo njene odrezane veje, s katerimi krasimo adventne venčke, darila, ali pa ustvarimo vedno zeleno praznićno dekoracijo. Rastlina v loncu lahko tudi nadomesti božično smrečico.
Stari Rimljani in Grki, so verjeli, da je bodika sveta rastlina, ki prinaša srečo. To so pripisovali njeni trdoživosti, saj nikoli ni ovenela, okrasje narejeno iz njenih vejic pa se je obdržalo izjemno dolgo. Stari Rimljani so iz vej bodike spletali vence in jih kot znak dobrih želja in sreče v dar pošiljali mladoporočencem, sorodnikom in prijateljem.
Bodiko so častili tudi Kelti, predstavljala je simbol sreče, veselja, novega upanja in moči. Verjeli so tudi, da odganja zle duhove.
V krščanski simboliki bodika s svojimi trni predstavlja Kristusov pasijon, rdeči plodovi pa darove svetih treh kraljev.
Čeprav je omela zajedalska rastlina, pa simbolizira spravo in mir. Imela naj bi tudi moč pregnati zle duhove preteklega leta, prostor pa očistiti in vanj spustiti svetlobo. Da je omela sveta rastlina so verjeli Gemani in Galci, keltski druidi pa so v njej videli simbol živosti in plodnosti, saj je cvetela pozimi. V srednjem veku pa je v krščanstvu postala simbol luči sveta, Kristusa, ki je bil rojen na skrivnosten način.
Kasneje se je predvsem v Angliji razvila tradicija obešanja vejic omele nad vrata in poljubljanja pod njo. Moški, ki se je pod omelo znašel z žensko, je imel dovoljenje, da ji ukrade poljub. Če ga je ta zavrnila, pa naj bi to prinašalo nesrečo.
Božični kaktus
Božični kaktus izvira iz Južne Amerike, kjer predstavlja simbol uslišanih želja. Znana je legenda o revnem dečku iz Brazilije, ki je več dni pred božičem molil za čudež, a se ni nič zgodilo. Na božično jutro pa je na dvorišču pred hišo na konicah kaktusov zagledal pisane cvetove. Njegove želje po čudežu so bile uslišane.
Da je božični kaktus simbol uslišanih želja naj bi potrjevala tudi legenda o jezuitskem misijonarju, ki je božjo besedo širil med domorodci Bolivije. Ti ga niso želeli slišati, zato je že skoraj obupal. Na božični večer je molil, naj mu bog da znamenje. V naslednjem trenutku je zaslišal petje pesmi, ki jo je učil domorodce in videl kako so ti proti cerkvi hodili s cvetočimi kaktusi v rokah.