Če pokojni pred smrtjo ni pripravil oporoke, se lahko postopki dedovanja močno zapletejo. Med dediči se velikokrat pojavljajo nesoglasja, nekateri se počutijo oškodovani, drugi si zgolj želijo določene nepremičnine, medtem pa ta zato, ker nihče ne skrbi zanjo, počasi propada.

Dediči do razdelitve skupno upravljajo in razpolagajo z zapuščino

Zakon o dedovanju določa, da pokojnikova zapuščina takoj po smrti preide na njegove dediče. Tako se po slovenskem pravu s trenutkom zapustnikove smrti uvede dedovanje, dediči so poklicani k dedovanju, istočasno pa tudi že pridobijo zapuščino.

Ta skupnost med dediči je prisotna vse do razdelitve dediščine – do takrat skupno upravljajo in razpolagajo z njo. A za vse spremembe, ki bi jih želeli uveljaviti, morajo pridobiti soglasje vseh ostalih dedičev, razen če je umrli z oporoko določil izvršitelja oziroma upravitelja zapuščine. S tem mu je prepustil določene pravice, pa tudi dolžnosti – recimo plačevanje dolgov ter skrb za to, da se oporoka izvrši na način, kot je želel umrli.

Če pride do nesporazumov, lahko sodišče določi upravitelja zapuščine

Če umrli upravitelja zapuščine ni določil, pa lahko dediči prepustijo upravljanje dediščine posebnemu upravitelju ali pa upravitelja imenuje sodišče na zahtevo kateregakoli dediča.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje, upravitelja zapuščine sodišče postavi, "kadar je upravljanje z zapuščino onemogočeno zaradi nesporazumov med dediči, ki morajo sicer po določbah zakona o dedovanju glede vseh poslov upravljanja z zapuščino doseči soglasje".

Kakšne so upraviteljeve naloge? "Upravljanje obsega poslovanje (poslovodenje) in zastopanje. Upravitelj sme brez odobritve dedičev opravljati posle redne uprave, za razpolaganje pa potrebuje odobritev sodišča, razen če so mu jo dali vsi dediči. Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je pooblaščenec dedičev."

Foto: Profimedia sodišče kladivo obsodba sodnik Dediči lahko sami postavijo začasnega skrbnika zapuščine

Če se dediči v postopku želijo izogniti vpletanju tretje osebe, jim preostane še ena možnost – postavitev začasnega skrbnika zapuščine. Ta predstavlja zakonitega zastopnika vseh dedičev in v njihovem imenu skrbi za zapuščino. A pozor: sodišče pri postavitvi začasnega skrbnika zapuščine ni vezano na predlog dedičev. "Postavi ga lahko, če presodi, da je to potrebno, tudi po uradni dolžnosti," pravijo na ministrstvu za pravosodje.

Kdaj pride do takšne presoje? "Praviloma, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, lahko pa tudi v vseh primerih, kadar je to potrebno, npr. dediči, poklicani k dedovanju, nočejo ali ne morejo skrbeti za zapuščino. Nasploh velja, da se postavi začasni skrbnik zapuščine, če je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Poleg navedenega ima zapuščinsko sodišče ves čas zapuščinskega postopka možnost, da odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine," dodajajo na ministrstvu.

Povprečni čas reševanja zapuščinske zadeve je 7,3 meseca

Zapuščinska sodišča so sicer v letu 2021 prejela več kot 25.600 zapuščinskih zadev. Sodni postopek je v večini zapuščinskih zadev trajal od enega do treh mesecev. 4,59 odstotka zapuščinskih zadev se je v letu 2021 zaključilo v enem mesecu ali manj, v več kot enem do treh mesecev pa se je zaključilo največ zadev, to je 30,90 odstotka oziroma 7.797 zapuščinskih zadev, 29,54 odstotka oziroma 7.453 pa v več kot treh do šestih mesecih.

V letu 2021 se je torej v več kot tretjini vseh zapuščinskih zadev postopek zaključil prej kot v treh mesecih in v dveh tretjinah vseh zapuščinskih zadev prej kot v pol leta. Povprečno so zapuščinska sodišča v letu 2021 reševala zapuščinske zadeve 7,3 meseca, pri čemer je pred slovenskimi zapuščinskimi sodišči okrog 85 odstotkov zapuščinskih zadev zaključenih na prvem naroku, kaže statistika o poslovanju slovenskih sodišč, ki jo letno pripravlja ministrstvo za pravosodje.

dezurni@styria-media.si