V prostorih se najprej poslabša zrak, ker okna dobro tesnijo, kar je sicer njihov namen, a stanovalci praviloma premalo prezračujejo. Pogosto pa temu sledi prevelika vlaga, ki kondenzira na mestih, kjer imamo zaradi napačne ali površne vgradnje toplotne mostove. Tu se na koncu pojavi še plesen. Z nepremišljeno menjavo oken in njihovo vgradnjo smo na eni strani sicer zmanjšali toplotne izgube, na drugi pa poslabšali bivalne pogoje

Med pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo okno res vplivalo na energijsko bilanco hiše in hkrati ne povzročalo drugih težav so toplotna izolacija celotnega stavbnega ovoja pravilna priprava okenske odprtine s toplotno izolacijo, vgradnja oken brez toplotnih mostov, vgradnja po smernicah RAL s skoraj 100-odstotnim tesnjenjem in obvezno zadostno prezračevanje po vgradnji novih oken.

Menjava stavbnega pohištva je prvi korak na poti do energijsko bolj učinkovite hiše. A je treba to narediti premišljeno, natančno in z mislijo na novo fasado v prihodnosti. To pomeni, da je treba nova okna vgraditi tako, kot če bi takoj za tem delali tudi fasado.

Pogoste napake pri vgradnji oken

Najpogostejše napake vgradnje oken, ki povzročijo neprijetne posledice so: vgradnja novega okna na mesto, kjer je bilo staro, brez vgradnje toplotne izolacije na špalete, neizolirana betonska preklada nad oknom, uporaba toplotnih izolacij iz različnih materialov, ki se med seboj ne stikajo pravilno, netesni stiki med okenskim okvirjem in zidom, napačna vgradnja zunanje okenske police.

Foto: Profimedia okno zamakanje V praksi se vse prepogosto pokaže, da monterji znajo vgraditi okno, nobene pozornosti pa ne posvečajo pravilni pripravi okenske odprtine in mestu vgradnje okna. Stara praksa, ki so je nekateri mojstri še vedno vajeni, je takšna, da preprosto vgradijo na mesto, kjer je bilo staro okno.

Zakaj je to narobe? 

Poravnava okna z zunanjim zidom omogoča, da bo vsa naknadno vgrajena toplotna izolacija fasade predstavljala novo okensko špaleto, ki bo z vseh štirih strani izolirana z enako debelino, torej po zdajšnjih standardih z vsaj 18 centimetri. 

Če okno vgradimo tja, kjer je bilo staro, okenske špalete ne moremo zadosti izolirati, neizolirana pa bo predstavljala toplotni most, rezultat katerega sta prej ko slej kondenzacija in plesen. To je najslabša rešitev. Če res ne gre drugače, je treba špaleto izolirati z vsaj dvema do tremi centimetri toplotne izolacije, kar je sicer čisto premalo, pa vseeno bolje kot nič. 

Foto: arhiv Nep.Vitra Napačna vgradnja oken V primeru, da bo lastnik hiše toplotno izolacijo fasade izvedel šele čez nekaj let, strokovnjaki svetujejo, da se pred vgradnjo novega okna poveča okenska odprtina, tako da se razbije zid okoli okna. Na vseh štirih straneh za toliko centimetrov, kot bo v prihodnje debela toplotna izolacija fasade. V ta povečan prostor se na vseh štirih straneh vgradi zadostna debelina toplotne izolacije in preprečijo toplotni mostovi. Ko se bo izolirala še fasada, pa se izolacijo okenske odprtine zgolj poveže s fasadno izolacijo.

Nujno je treba izolirati betonske preklade nad okni 

Z vgradnjo okna na ravnino zunanjega zidu in s toplotno izoliranimi okenskimi špaletami se izognemo večini težav. A ne nujno, če smo pozabili na izolacijo betonske preklade nad oknom, bo tam nastal toplotni most. 

Če bomo nova okna vgradili na zunanji rob odprtine, bo zadostovalo nekaj centimetrov dodatne toplotne izolacije, saj bo nekoč čez vgrajena še fasadna izolacija. Enako velja pri vgradnji oken na mesto starih, če nismo povečali okenske odprtine. 

Če pa smo se odločili povečati okensko odprtino, je običajno treba vgraditi novo preklado, saj smo staro razbili. Najboljša rešitev v tem primeru je vgradnja nove opečne montažne preklade, ki jo bomo lahko izolirali tako kot ostale tri stranice odprtine z zadostno toplotno izolacijo.

Le en izolacijski material

Za izolacijo okenskih špalet in preklade nad oknom je pametno izbrati tisti toplotnoizolativni material, ki ga bomo izbrali za izolacijo fasade. Tako bomo najlažje izvedli stike med njima, saj bomo lahko uporabili z materialom kompatibilno lepilo. Stiki med izolacijo špalet in izolacijo fasade morajo biti pri tem čim tanjši.

Slaba praksa pa kaže, da graditelji vse prepogosto izberejo dva različna materiala za izolacijo, potem pa med njimi naredijo preširoke stike oziroma kar fuge. S tem je v resnici toplotna izolacija prekinjena, ker lepilo ni toplotnoizolativni material, zaradi česar na teh mestih nastanejo toplotni mostovi. Netesni stiki med okenskim okvirom in zidom so rezultat površnosti monterjev.

Foto: arhiv Nep.Vitra Napačna vgradnja oken Klasična vgradnja bi morala postati stvar preteklosti

Stik med okenskim okvirom in zidom je eden od dveh stikov, ki mora tesniti, če ne želimo toplotnih in ventilacijskih izgub okna, za kar je odgovoren monter. Drugi stik, ki mora dobro tesniti, je namreč stik med okenskim okvirom in krilom, za kar so odgovorni proizvajalci. Odločimo se lahko za klasično vgradnjo s poliuretanskimi penami (PU-pena) ali za vgradnjo po smernicah RAL s tesnilnimi folijami v treh ravneh. Pri klasičnem načinu se prostor med oknom in steno zapolni s PU-peno, ki je sicer dober toplotni izolator, režo pa zakrije s špaletami. Pri takem načinu vgradnje v peno lahko vdre vlaga, ki zapolni vrzeli med celicami pene, zato ta postane prevodnik toplote in tudi idealno gojišče za plesen.

Le vgradnja po smernicah RAL zagotavlja skoraj 100-odstotno tesnost stika ter dolgotrajno preprečuje toplotne in ventilacijske izgube. Najpomembnejša prednost te vgradnje je, da stik med oknom in zidom oziroma toplotno izolacijo špalete, če smo v starejši hiši vgradili nova okna tako, da smo povečali okensko odprtino, zatesnimo znotraj na stiku okvirja in zida, v regi in zunaj.

Monterji, ki izvajajo takšno montažo, lahko za to uporabljajo tri različne trakove, prvi je zrako- in parotesna folija, v regi je toplotna in zvočna izolacija, zunaj pa vodotesna in paroprepustna folija. Sodobni sistemi pa v enem predkomprimiranem traku združujejo vse troje. Slabo tesnjenje stikov je pogosto težava, ki jo povzročijo monterji, ne glede na to, ali okna vgrajujejo klasično ali po smernicah RAL, zato je prav, da se o kakovosti vgradnje prepričamo že pri izbiri oken. 

Od prodajalca zahtevajte certifikate

Proizvajalec oken mora imeti ustrezne certifikate tako za okna, kot tudi za montažo, ki jo mora zagotoviti. Okna naj montirajo le od proizvajalca pooblaščeni monterji. To namreč zagotavlja kakovost, če gre kljub temu kaj narobe, pa lahko kupec uveljavlja garancijo. Na trgu je kar nekaj ponudnikov oken in monterjev, ki zagotavljajo montažo po smernicah RAL, pa se na koncu izkaže, da je ne izvajajo pravilno ali pa celo v celoti zavajajo naročnika. Nimajo namreč vsi ustreznih certifikatov.

V Sloveniji je približno 100 ponudnikov stavbnega pohištva, zato naj pri izbiri prevlada naslednje: ali je proizvajalec dobil ZAG (znak kakovosti v graditeljstvu) za okna in montažo, ali proizvodnja oken poteka v nadzorovanih in nespremenljivih okoliščinah, kar zagotavlja njihovo preverljivo kakovost, ali ima proizvajalec svoj lastni razvojni oddelek in oddelek za testiranje oken, ali je vgradnja oken po smernicah RAL standard proizvajalca, ali ima razvito mrežo pooblaščenih monterjev oken, ali bo monter poskrbel za demontažo in recikliranje stali bo monter poskrbel za demontažo in recikliranje starih oken, ali bo ustrezno zaključil in obdelal okenske špelete po vgradnji novih oken ter vgradil tudi okenske police in senčila.

Foto: arhiv Nep.Vitra Pravilna vgradnja oken Podatek o tem, ali proizvajalec oziroma prodajalec oken, ta vgrajuje zgolj po smernicah RAL, pove veliko o njegovi kakovosti. Velja namreč, da je še tako tehnološko dovršeno in energijsko učinkovito okno bore malo vredno, če ni vgrajeno pa najvišjih standardih kakovostne montaže

Vgradnja okna se konča z vgradnjo okenskih polic 

Tudi pri vgradnji predvsem zunanjih okenskih polic so napake, ki povzročijo nastanek toplotnih mostov in druge težave, opozarja sogovornik. Tesnenje stika med oknom, zunanjo polico in fasado je pogosto spregledano. 

Običajno tu najdemo štiri napake. Prva je toplotni most, ki nastane v primeru nepopolne zapolnitve prostora med zidom in okvirjem zunanjega stavbnega pohištva s PU-peno. Druga je material, kamen in beton, iz katerega so pogosto narejene zunanje police, ki je hladilno rebro in ohlaja spodnji del okenskega okvirja. Tretja so ventilacijske izgube, ko stik med okvirjem in fasado ni 100-odstotno zatesnjen. In iz te izhaja tudi četrta, saj netesnost omogoča vstop deževnice v konstrukcijo.