Lepo in toplo vreme je pogoj, da se sploh lahko lotimo reševanja tistega, kar je na vrtu ostalo po neurjih in toči v zadnjih dneh. Zakaj je vreme pomembno? Poškodovanih rastlin, ki so mokre zaradi dežja, se ne smemo dotikati, dokler se popolnoma ne posušijo. To je prvo pravilo, ki ga je vredno upoštevati, če ne želimo, da morebitne okužbe iz prizadetih prenesemo na zdrave rastline.
Nekatere lahko rešimo, druge ne
Vsako rastlino posebej je treba pregledati in ugotoviti, ali se jo splača rešiti ali jo je bolje odstraniti z vrta. Solate, ki še ne delajo glav, endivija, radiči, ki še imajo zdrave liste, se bodo obrasli, zato jim odstranimo le tiste, ki so poškodovani. Enako velja za zelje in brstični ohrovt ter brokoli in cvetačo, če ste ju slučajno že sadili za jesen. Dobro se obraščajo tudi peteršilj, rdeča pesa in pozni krompir. Tudi fižol se bo obrasel, zato ga pustimo na gredicah.
Več težav pa je lahko pri plodovkah
Ohranimo tiste rastline paradižnika, paprike, čilijev in jajčevcev, ki imajo živa prva kolenca, sicer jih z gredic odstranimo. Porezati pa jim moramo vse prizadete veje in liste, dobro je odstraniti tudi spodnje plodove vse do tam, kjer je steblo poškodovano. Tako plodovke razbremenimo, da bodo vso energijo lahko porabile za regeneracijo, potem pa bodo lažje razvijale nove plodove. Lahko pa pričakujemo, da bo teh manj, kot če rastline neurja ne bi doživele. Če je treba, jim zagotovimo novo ali dodatno oporo.
Ohranimo tudi vse bučnice, če niso povsem uničene. Bučke in kumare lahko še vedno sejemo, tako, da njihova semena podtaknemo na stalna mesta.
Vse odpadle in odrezane dele rastlin je treba iz gredic umakniti, saj je velika verjetnost, da se na njih razvijejo okužbe, ki se lahko širijo tudi na tiste rastline, ki jih bomo ohranili in regenerirali. Predvsem krompir in paradižnik je treba vse čas pregledovati, saj je tudi na ohranjenih rastlinah razvoj plesni zelo verjeten.
Dodatki za regeneracijo in preprečevanje okužb
V naslednjem koraku vse rastline, predvsem pa plodovke, okrepimo, ter jim dodamo pripravke, ki preprečujejo razvoj okužb in njihov prenos. Čim prej naj bodo deležne dodatnih hranljivih snovi, zaradi šoka, ki so ga doživele med neurjem, jih še kako potrebujejo.
Rastline okrepimo s pripravki iz rjavih alg, ki spodbujajo celjenje tkiv oziroma ran, ki so nastale na poškodovanih delih. Poleg tega delujejo antiseptično, s čimer preprečimo razvoj in širjenje okužb. Dan ali dva potem, ko smo prek listov dodali rjave alge, je rastline dobro poškropiti še s pripravkom, ki vsebuje aminokisline. Te pospešijo zagon rasti, spodbudijo fiziološke procese v rastlini in prav tako spodbujajo regeneracijo po poškodbah.
Domači zdravilni pripravki
Rmanov hladni izvleček naredimo tako, da 20 gramov posušenih cvetov namočimo v enem litru hladne vode. Stoji naj 24 ur, potem ga precedimo in razredčimo z 10 litri vode. Dodajamo ga prek listov. Na enak način pripravimo tudi hladni izvleček kamilic, le da ga redčimo s petimi litri vode.
Izvleček žajblja pripravimo tako, da pest listov prelijemo z enim litrom vrele vode. Pustimo stati največ 15 minut, potem precedimo in ohladimo. Prizadete rastline škropimo z nerazredčenim čajem, v ne prevelikih količinah, saj se precej koncentriran.
Koprivni izvleček naredimo iz svežih kopriv, tako da jih en kilogram namočimo v 10 litrov vode, dobro premešamo in pustimo stati 24 ur. Precedimo in pršimo po listih.
Z vsemi pripravki rastline lahko tudi zalivamo, vendar bo učinek boljši, če jih dodajamo prek listov, saj je tako absorpcija boljša, regeneracija pa hitrejša. Škropljenje ponovimo še dvakrat, v presledku približno enega tedna.
Rahla zemlja, zastirka in dognojevanje
Okoli rastlin je treba zemljo obvezno zrahljati, saj so jo toča in obilne padavine zbile. Lahko jih tudi malo dognojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili z vsebnostjo dušika, ki ga je dež spral in koreninam ni dostopen. Dobra rešitev za dognojevanje pa je tudi že omenjeni pripravek iz svežih kopriv, ki vsebuje precej dušika. Tla okoli rastlin na koncu zastremo še z zastirko.
Bomo preizkusili!