Pri najemu stanovanjskega kredita nas najbolj zanima višina obrestne mere, potem preverimo še stroške odobritve kredita, ki se med bankami lahko zelo razlikujejo, preverimo tudi stroške cenitve nepremičnine, če ti niso všteti v stroške odobritve. Tu so še notarski stroški, če gre za hipotekarni kredit, vendar ti niso odvisni od banke.  

Obrestna mera je običajno tisti dejavnik, ki pri odločitvi prevaga, saj so drugi našteti stroški enkratni in v naslednjih 20 ali 30 letih, ko odplačujemo kredit, nanje pozabimo oziroma niso več pomembni, saj se jih niti ne spomnimo.

Obstaja pa še en strošek, na katerega pa pri odločitvi za stanovanjski kredit običajno nismo pozorni, in ga niti ne štejemo v skupne stroške kredita, čeprav nas spremlja celotno dobo odplačevanja kredita. To je življenjsko zavarovanje.

Življenjsko zavarovanje ni obvezno, ampak ...

V vseh bankah sicer poudarjajo, da sklenitev življenjskega zavarovanja ni pogoj za odobritev stanovanjskega kredita, ga pa vsem kreditojemalcem priporočajo. In če se ti zanj odločijo, banke običajno zahtevajo, da se življenjsko zavarovanje vinkulira v njihovo korist.

Vinkulacija zavarovanja je pravni institut, s katerim se zavarovanec odpove delu svojih pravic iz zavarovalne pogodbe v korist tretje osebe (vinkulanta), v primeru sklenitve življenjskega zavarovanja za kritje poplačila stanovanjskega kredita torej v korist banke.

Življenjsko zavarovanje je dodatno zavarovanje kredita

Zakaj banke priporočajo sklenitev življenjskega zavarovanja? S sklenitvijo tega kreditojemalec dodatno zavaruje kredit. V primeru smrti ali trajne nezmožnosti dela bo banka glavnico, ki še ni odplačana, dobila iz življenjskega zavarovanja. Če kreditojemalec tega ne sklene, pa bo za poplačilo glavnice terjala njegove dediče oziroma bližnje, na primer poroka, če obstaja. Zato vse banke tudi ponujajo sklenitev življenjskega zavarovanja oziroma imajo sklenjene dogovore z določenimi zavarovalnicami. Kar pa ne pomeni, da kreditojemalec nima pravice življenjsko zavarovanje skleniti neposredno pri izbrani zavarovalnici.

Pred odločitvijo za življenjsko zavarovanje je vsekakor dobro preveriti ponudbo zavarovalnic in jo primerjati s ponudbo življenjskega zavarovanja banke.

Z zavarovanjem do nižje obrestne mere

Nekatere banke kreditojemalcem, če se življenjsko zavarovanje odločijo skleniti pri njih, ponujajo tudi nižjo obrestno mero. V Deželni banki Slovenije si kreditojemalec s sklenitvijo življenjskega zavarovanja obrestno mero lahko zniža za 0,05 odstotne točke. Pri Delavski hranilnici bodo od 1. julija naprej ponujali stanovanjske kredite z 0,10 odstotne točke nižjo obrestno mero, če bodo kreditojemalci pri njih sklenili tudi življenjsko zavarovanje. Tudi v banki Intesa Sanpaolo kreditojemalec lahko dobi nižjo obrestno mero, saj je ta, kot pravijo, odvisna od kreditnih tržnih razmer in narave poslovanja z banko, kamor pa spada tudi življenjsko zavarovanje. Podobno velja tudi v NLB, kjer pravijo, da se obrestna mera pri kreditu določi v sklopu prodajnega razgovora, in sicer glede na obseg poslovnega sodelovanja z banko, kamor med drugim lahko spada tudi sklenitev in vinkulacija police življenjskega zavarovanja, ki jo stranka sklene ob najemu kredita ali pa ima že sklenjeno pri zavarovalnici, s katero banka sodeluje.

V SKB, UniCredit banki in Gorenjski banki pa odgovarjajo, da sklenitev življenjskega zavarovanja ne vpliva na višino obrestne mere.

Zavarovalna vsota običajno enaka glavnici

Življenjsko zavarovanje kreditojemalca, kot rečeno, zavaruje v primeru smrti ali brezposelnost, lahko pa se odloči tudi za razširjeno zavarovanje, ki na primer pri SKB vključuje zavarovanje v primeru popolne začasne ali trajne delovne nezmožnosti zaradi nezgode ali bolezni.

Zavarovalna vsota je običajno enaka glavnici najetega kredita, pravijo v bankah, prav tako je doba zavarovanja enaka dobi odplačila kredita. Pri Gorenjski banki na primer velja, da se "mora v primeru življenjskega zavarovanja kreditojemalca zavarovalna vsota ob sklenitvi ujemati z zneskom najetega kredita, pri čemer se ta letno znižuje, kakor se znižuje tudi neodplačani del kredita in je ob koncu zavarovalne dobe enak nič. Ob sklenitvi se mora zavarovalna doba ujemati z dobo najema stanovanjskega kredita."

Zavarovalna vsota življenjskega zavarovanja za primer smrti pa je lahko manjša od glavnice kredita, še dodajo.

Stalna ali padajoča zavarovalna vsota

Kreditojemalec ima pri sklenitvi zavarovanja dve možnosti. Lahko se odloči za konstantno zavarovalno vsoto, kar pomeni, da bo ves čas zavarovanja ta enaka.

V primeru 100.000 evrov vrednega kredita je torej zavarovalna vsota 100.000 evrov. Na primer, da ob nastopu zavarovanega rizika ostane še plačilo 60.000 evrov glavnice, bo to pokrito iz zavarovalne vsote, 40.000 evrov pa bodo dobili dediči.

Druga možnost je padajoča zavarovalna vsota. Ta se spreminja oziroma pada skladno z odplačanim delom kredita. Na začetku je na primer 100.000 evrov, z leti pa pada. Če bi zavarovani rizik nastopil, ko je vrednost glavnice na primer 60.000 evrov, bi banka tak znesek dobila iz zavarovanja, dediči pa nič.

Čeprav se morda prva možnost zdi boljša, pa v bankah pravijo, da je odločitev odvisna od razmer posameznega kreditojemalca in namena zavarovanja. Če je namen zgolj zavarovanje odplačila kredita in s tem razbremenitev dedičev, pa v večini bank priporočajo zavarovanje s padajočo zavarovalno vsoto, saj je premija zanjo nižja.

Če pa je namen zavarovanja tudi, da se vsaj delno poskrbi za dediče, še posebej, če so mladoletni, potem pa je bolje skleniti zavarovanje s konstantno zavarovalno vsoto.

V bankah ob tem poudarjajo še, da se kreditojemalec, ki sklene življenjsko zavarovanje, lahko odloči tudi za zavarovalno vsoto, ki je višja ali nižja od glavnice kredita.

Premija je lahko odvisna od starosti in drugih okoliščin

Ponudba življenjskih zavarovanj je zelo velika. Čeprav bi pri vseh izbrali enako zavarovalno vsoto, se višine premij lahko razlikujejo, saj so lahko odvisne od več dejavnikov. "Na znesek premije vpliva kar nekaj osebnih dejavnikov kreditojemalca, kot so starost, višina, teža, izpolnitev zdravstvenega vprašalnika, ali je stranka kadilec, ali uživa alkohol," pravijo v NLB. Tudi v Delavski hranilnici navajajo, da se s starostjo premija viša, ne vpliva pa na višino zavarovalne vsote.

V UniCredit banki pa to ne velja, saj kot pravijo, "ima življenjsko zavarovanje enako premijo za isto zavarovalno vsoto ne glede na starost zavarovane osebe. Pogoj za pristop k zavarovanju je, da je zavarovana oseba starejša od 18 let in mlajša od 65 let."

V 20 letih za zavarovanje več tisoč evrov

Zaradi navedenega je zavarovanja težko neposredno primerjati, pa vendar smo banke prosili, da izračunajo mesečno premijo za 100.000 evrov glavnice in odplačilno dobo 20 let. V SKB so izračunali, da bi bila premija osnovnega življenjskega zavarovanja 31,17 evra na mesec, v UniCredit 35,60, v banki Intesa Sanpaolo pa 37,44.

Nižje bi bile mesečne premije v Delavski hranilnici, od 13,30 do 17,23 evra, odvisno od izbranega zavarovalnega produkta, iz DBS pa so sporočili, da bi kreditojemalcu ponudili zavarovanje s padajočo zavarovalno vsoto, zaradi česar bi bila mesečna premija 7,36 evra.

Stroški zavarovanja niso zanemarljivi. Če vzamemo povprečje in predvidimo, da je mesečna premija zavarovanja na primer 32 evrov, to v 20 letih pomeni dodatnih 7680 evrov. Če premijo prištejemo k mesečni povprečni mesečni anuiteti kredita, ki je pri 100.000 evrov glavnice približno 590 evrov, se ta poveča na 622, torej za 5,4 odstotka. Vsekakor nižje obrestne mere, ki jih zaradi sklenitve zavarovanja ponujajo nekatere banke, ne odtehtajo zneska zavarovanja.