Podatkov o tržnih najemninah v Sloveniji nimamo, zato tudi ne vemo, kaj je oderuška najemnina. Narediti je treba dodatni premik, s katerim bi lahko izboljšali razmere na tem področju. Če pri tem ne bo sodelovalo ministrstvo za solidarno prihodnost, se bomo tega lotili sami in s pomočjo civilne družbe, je na konferenci Portorož po Portorožu povedal Marko Novak iz slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci. 

Tudi podatkov o utajah davkov na področju najemnin nimamo, niti podatkov o obsegu oderuštva na račun študentov, ki na trgu najemajo stanovanja, je dodal.

Ukrepati je treba takoj

Vsi načrti o gradnji javnih najemnih stanovanj so dobrodošli, vendar preden bodo uresničeni, da bodo lahko imeli vpliv višino najemnin, je treba po besedah Novaka narediti dodatne premike, ki bi že prej pokazali pozitivne rezultate. 

Rešitev je lahko platforma, na kateri bi se zbirali podatki o najemnih poslih. Za začetek bi bilo poročanje o najemninah anonimno, k sodelovanju pa bi najprej povabili študente, ki so ena od najbolj ranljivih skupin na najemnem trgu. 

Najprej bi o podatkih poročali študenti

Študenti, ki najemajo stanovanja na trgu, bi v bazo vpisali, po kakšni najemnini najemajo stanovanje, ali imajo za to pogodbo, če jo imajo, kolikšna je cena najemnine na pogodbi. Natančnega naslova nepremičnine ne bi vpisali, za začetek bi bilo, kot pravi Novak, da vpišejo mesto in predel mesta, kjer je stanovanje. Podatke bi seveda lahko objavljali tudi vsi drugi najemniki. 

Tako bi ustvarjali bazo podatkov o tržnih najemninah, hkrati pa bi lahko ugotavljali tudi razlike med prijavljeno in dejansko najemnino ter obseg najemnin, ki sploh niso prijavljene, podatke o obsegu utajenih davkov iz naslova najemnin. 

Na leto utajijo med 30 in 40 milijonov davka

Podatki bi bili zelo koristni za Furs, kjer podatkov o tržnih najemninah nimajo, niti nimajo podatkov o razlikah med dejanskimi in prijavljenimi najemninami, od katerih se plača davek. 

Na Fiabci ocenjujejo, da najemodajalci na leto utajijo od 30 do 40 milijonov evrov davkov, razlike med dejansko in prijavljeno najemnino pa naj bi bila po njihovih ocenah od 40 pa celo do 50 odstotkov.  

Z vpisovanjem najemnih poslov bi ustvarjali tudi bazo podatkov o obsegu najemnih pogodb študentov in drugih najemnikov, podatke o letnih obremenitvah študentov za bivanje in kolikšen je obseg oderuštva na račun študentov. 

S predlogom vzpostavitve baze podatkov o najemninah se, kot pravi Novak, strinjajo tako v študentski organizaciji Slovenije, zelo pa jo podpirajo tudi na Fursu. 

V nekaj letih poročanje obvezno

Na združenju pričakujejo, da se bo k projektu priključilo tudi ministrstvo za solidarno prihodnost, saj bi bilo bazo v naslednjih letih smiselno nadgrajevati, česar pa, kot pravi Novak, brez pomoči pristojnih ne bo možno. 

V dveh do treh letih od vzpostavitve platforme bi morali po prepričanju Novaka preiti iz anonimnega v neanonimno poročanje, k poročanju najprej spodbuditi čim več najemnikov, na koncu pa bi moralo poročanje o najemninah postati obvezno. Ne le za najemnike, temveč tudi za najemodajalce. 

Globe bi morale biti visoke

Te bi morali v primerih, ko se ugotovi, da ne poročajo o najemnih poslih, tudi ustrezno kaznovati, ne le z nekaj sto evri, Novak pravi, da morajo biti kazni visoke, na primer 5000 evrov. 

Platforma bi tako z leti postala osrednja točka za vse najemne posle, s čimer bi dobili realne podatke, ki jih zdaj nimamo, če želimo urediti najemi trg, pa so nujni. 

katarina.n.mal@styria-media.si