„Prizadevamo si za večjo energetsko neodvisnost in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in smo zato povečali cilje glede obnovljivih virov energije. Ta direktiva dokazuje, da je Bruselj lahko nebirokratski in pragmatičen. Za obnovljive vire energije smo opredelili, da so v prevladujočem javnem interesu in racionalizirali postopek njihove odobritve. Osredotočamo se na vetrno energijo, fotovoltaiko, vodno energijo, geotermalno energijo in plimske tokove. Biomasa iz lesa bo še naprej uvrščena med obnovljive vire energije,“ je po sprejetju predlaganih sprememb direktive o obnovljivih virih energije povedal Markus Pieper, nemški poslanec iz skupine PPE. 

Poslanci zahtevali strožje pogoje za uporabo lesne biomase

Konec je torej ugibanj, ali lesna biomasa, ki se uporablja za energijske namene, še spada med obnovljive vire energije ali ne. Vendar bodo za to morale države članice izpolniti nekatere pogoje. Poslanci so zahtevali strožja merila glede uporabe biomase, s čimer želijo preprečiti, da bi Evropska unija subvencionirala netrajnostne prakse. Biomaso je treba pridobivati na način, ki ne bo negativno vplival na kakovost tal in biotsko raznovrstnost.

Foto: Profimedia Peleti proizvodnja

Določena prednostna raba lesne biomase

Kot izhaja iz besedila, sprejetega v evropskem parlamentu, mora biti uporaba lesne biomase kaskadna, glede na njeno najvišjo ekonomsko in okoljsko prednost. To pomeni, da je določena prednostna raba po naslednjem vrstnem redu: lesni proizvodi, podaljšanje življenjske dobe lesnih proizvodov, ponovna uporaba, recikliranje, energija biološkega izvora in odstranjevanje. Če nobena druga uporaba lesne biomase ni ekonomsko upravičena ali okoljsko ustrezna, energijska predelava pomaga zmanjšati proizvodnjo energije iz neobnovljivih virov.

Cilj tega načela je doseči učinkovito rabo virov pri uporabi biomase z dajanjem prednosti uporabi biomase za izdelavo proizvodov pred uporabo za energijo, kadar je to mogoče, s čimer se poveča količina biomase, ki je na voljo v sistemu, so še zapisali.  

Dovoljena bodo odstopanja

Bo pa državam članicam dovoljeno odstopanje od tega načela v ustrezno utemeljenih okoliščinah, na primer, ko je to potrebno zaradi zanesljivosti oskrbe z energijo, denimo v še posebej hladnih vremenskih razmerah. Države članice lahko odstopajo od tega načela tudi, če lokalna industrija kvantitativno ali tehnično ni zmožna uporabljati lesne biomase za ustvarjanje ekonomske in okoljske dodane vrednosti, ki je višja od proizvodnje energije, in sicer v primeru surovin, ki so pridobljene z dejavnostmi potrebnega gospodarjenja z gozdovi v sklopu predkomercialnih postopkov redčenja ali ki se izvajajo v skladu z nacionalnim pravom o preprečevanju požarov v naravi na območjih z velikim tveganjem, z nujno sečnjo po dokumentiranih naravnih motnjah ali s pridobivanjem določenih vrst lesa, ki po svojih značilnostih niso primerne za lokalne predelovalne obrate. Države članice pa bodo morali uradno obvestiti Komisijo o vseh takih odstopanjih. 

Foto: Profimedia gozd drevesa žaga sečnja sekanje drva drevo Strožje zahteve za neposredne finančne podpore

V prenovljeni direktivi piše še, da države članice ne smejo dodeliti neposredne finančne podpore za proizvodnjo energije iz hlodov za žago, furnirskih hlodov, okroglega industrijskega lesa, štorov in korenin. Programi podpore za energijo biološkega izvora držav članic bi zato morali biti usmerjeni v tiste surovine, za katere obstaja majhna tržna konkurenca s sektorji materialov ter katerih pridobivanje je pozitivno za podnebje in biotsko raznovrstnost, da bi se izognili negativnim spodbudam za netrajnostne poti energije biološkega izvora. 

Komisija bo do leta 2027 objavila poročilo o vplivu programov podpore držav članic za biomaso, med drugim na biotsko raznovrstnost, na podnebje in okolje ter na možna izkrivljanja trga, in ocenila možnost nadaljnjih omejitev v zvezi s programi podpore za gozdno biomaso. 

Cilj še večji delež energije iz obnovljivih virov

Evropski poslanci so glasovali tudi za druge predlagane spremembe direktive o obnovljivih virih energije, med katerimi je v ospredju predvsem povečanje deleža obnovljivih virov za pridobivanje energije. 

Tako se bo v skladu s posodobljeno direktivo o energiji iz obnovljivih virov, o kateri sta se dogovorila Evropski parlament in Svet, delež energije iz obnovljivih virov v končni rabi energije v EU do leta 2030 povečal na 42,5 odstotka. Države članice si morajo prizadevati, da bi dosegle cilj 45 odstotkov.

Hitrejše izdajanje dovoljenj za proizvodne enote

Zakonodaja bo tudi pospešila postopke za izdajo dovoljenj za nove proizvodne enote, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov, kot so sončni paneli in vetrne turbine, oziroma postopke izdaje dovoljenj za prilagoditev obstoječih proizvodnih enot. Nacionalni organi imajo za odobritev novih proizvodnih enot na voljo največ 12 mesecev, če so te na tako imenovanih namenskih območjih za obnovljive vire energije. Na drugih območjih pa postopek ne bi smel trajati dlje kot 24 mesecev.

V prometnem sektorju naj bi z uvedbo energije iz obnovljivih virov do leta 2030 dosegli 14,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer z uporabo večjega deleža naprednih biogoriv in večjo kvoto za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik.

Poslanke in poslanci so dosegli tudi, da bodo države članice določile okvirni cilj za inovativno tehnologijo, ki uporablja obnovljive vire energije, v višini vsaj pet odstotkov novih nameščenih zmogljivosti, pa tudi zavezujoč okvir za čezmejne energetske projekte.