Obdobje nestabilnega vremena z nevihtami, ki je bolj pogosto poleti, se je že začelo. ARSO je izdal oranžno opozorilo zaradi velikih toplotnih obremenitev za osrednjo in zahodno Slovenijo. Redni spremljajoč pojav takšnega vremena so udari strele, v Sloveniji jih beležimo približno 60.000 na leto, največ v severozahodnem delu. 

Izjemna vrednost toka uničuje stavbe in naprave

Pred udarom strele smo varni le v avtomobilu ali v stavbi, ki ima pravilno izveden strelovod in prenapetostno zaščito. Udar strele je naravni pojav, pri katerem električni tokovi lahko dosežejo vrednosti, večje kot 200 kA, kar pomeni, da lahko povzročijo veliko različnih poškodb in škode. Kako hišo in naprave v njej zaščititi pred udarom strele je odvisno od dimenzij objekta, materialov, iz katerih je ta zgrajen, lokacije, namena, vrednosti objekta, in tudi vrednosti opreme in podobnih dejavnikov, zato mora strokovnjak izdelati oceno tveganja oziroma izračunati možnost poškodb. 

Prva pomoč je izključitev naprav

Najbolj preprosta, a nezadostna zaščita je izklop vseh naprav, priključenih na telekomunikacijsko in električno omrežje. A to je treba narediti pravočasno, še preden se nevihta s strelami razbesni. Zato denimo nekateri telekomunikacijski operaterji svojim naročnikom ponujajo brezplačno storitev, ki s SMS-sporočilom vnaprej opozori na možnost udara strel na območju fiksnega in mobilnega priključka. 

Poleg škode na na električni napeljavi in električnih aparatih v hiši, udar strele lahko povzroči tudi mehanske poškodbe na hiši, v skrajnem primeru pa je posledica udara lahko tudi požar, ki na koncu naredi največjo škodo in ogroža življenja stanovalcev. 

Strelovod in prenapetostna zaščita sta le skupaj učinkovita

Hiša in naprave v njej bodo bistveno bolj zaščitene, če vgradimo strelovod in prenapetostno zaščito. Udar strele je namreč lahko posreden ali neposreden. Pred prvim, ki lahko povzroči mehanske poškodbe oziroma požar in tudi poškodbe na električnih inštalacijah in opremi, se zaščitimo s strelovodom, pred drugim, pri katerem se ustvarijo velika elektromagnetna polja, posledica katerih so velike inducirane napetosti v električnih vodnikih ali napravah oziroma se kažejo v njihovih poškodbah, pa se zaščitimo s prenapetostno zaščito. 

Trije deli strelovoda

Strelovodni sistem, ki preprečuje, da bi strela neposredno udarila v del objekta, je sestavljen iz vodnikov, ki jih je treba namestiti po zgradbi. Ti tvorijo tri sisteme, in sicer lovilnega, odvodnega in ozemljitvenega, vsak od njih pa ima svojo pomembno vlogo.

Lovilni sistem strelo ujame, nameščen pa mora biti na tistih delih objekta, kjer lahko pričakujemo neposredni udar strele. Lovilni sistem je ustrezen takrat, ko njegovo ščiteno področje pokriva celoten objekt. 

Foto: arhiv Hermi strelovod Odvodni sistem strelo odvaja v zemljo, sestavljajo pa ga odvodni vodniki, ki lovilni sistem povezujejo z ozemljilom. Tako toku, ki ga povzroči strela, zagotovijo nemoteno pot v zemljo. Tudi njihovo število je odvisno od dimenzij objekta in izbranega zaščitnega nivoja.

Tretji del sistema zaščite pred udarom strele je ozemljitveni sistem, sestavljajo ga med seboj povezane ozemljitvene elektrode, ki toku strele iz odvodnih vodnikov v ozemljilo omogočajo, da se razprši v tleh. Da lahko strelovodna napeljava uspešno odvede energijo udara strele, mora biti priključena na kakovostno ozemljitev. Ta se naredi tako, da se v zemljo okoli hiše položi kakovostno ozemljilo. 

Tri stopnje prenapetostne zaščite

Prenapetostna zaščita bo zagotovila, da bodo škodljivi električni pojavi udara strele onesposobljeni, še preden dosežejo električne naprave. Ob tem velja poudariti, da prenapetost lahko povzroči tudi posredni udar strele, ki je udarila v nekaj kilometrov oddaljen objekt ali električno omrežje, kar lahko uniči naprave, skozi katere se sprosti povečan tok, povzroči pa lahko tudi njihov vžig. Da bo zaščita zadostna, je treba vgraditi tri stopnje prenapetostne zaščite. Prva je nameščena v glavnem razdelilniku, druga v etažnem razdelilniku in tretja pred porabnikom.

Foto: arhiv Hermi Udar strele, prenapetost „Zmotno je namreč mišljenje, da naprave zaščitimo le z vgradnjo zadnje, tretje stopnje zaščite v obliki električnega razdelilnika z vgrajeno prenapetostno zaščito, ki ga lahko kupite v vsaki tehnični trgovini. Zmogljivost odvajanja toka takšnega električnega razdelilnika je namreč le okoli šest kiloamperov, kar je v primeru udara strele neposredno ali nekje blizu objekta, ko se pojavijo tokovi tudi do 200 kA, veliko premalo,“ je za Žurnal24 pred časom pojasnil elektroinženir Janez Podlipnik iz podjetja Hermi.

Dober načrt in izvedba sta ključna

Delovanje zaščitnega sistema pred udarom strele, zunanjega in notranjega, lahko preverimo šele ob udaru strele in ne ob njegovi namestitvi. Zato je izjemno bolj pomembno, da njegovo postavitev oziroma vgradnjo prepustimo strokovnjakom, ki bodo sistem glede na ogroženost in lastnosti hiše ustrezno načrtovali in izvedli. Po vgradnji pa je treba poskrbeti še za redne preglede sistema, ki jih je treba naročiti na dve do štiri leta.