Naseli se lahko v vseh lesenih elementih, ostrešju, okenskih okvirih, opažu, pohištvu. Gre za enega najbolj pogostih in tudi najbolj trdovratnih lesnih škodljivcev, ki v določenih pogojih lahko povzroči veliko škode, to je hišnega kozlička.
Les je larva, ne hišni kozliček
Da smo dobili novega sostanovalca, vemo po značilnih luknjicah v lesu, iz katerih se vsipa fina žagovina, tudi rovčki so lahko vidni, hkrati lahko slišimo škrtanje. A tega ni povzročil odrasli osebek hišnega kozlička, temveč njegova larva, ki se je izlegla iz jajčec, odloženih v razpoke lesa.
Hišni kozliček je dober centimeter velik hrošč, črne barve, na krilih pa ima značilne bele pegice. Odrasel osebek se pojavi konec junija, samica pa poleti išče primerno mesto, kamor bo izlegla jajčeca. Razpoke v suhem lesu so kot nalašč za to, v notranjost pa jo kot veščo privabi luč.
Iz jajčec se bo izlegla majhna, le dva do tri milimetre velika ličinka, larva. Ta pa se hrani s suhim lesom. Praviloma bo naslednja tri do štiri leta, lahko tudi pet, z močnimi čeljustmi grizla les in za seboj puščala majhne rove. Potem se bo tik pod površino lesa zabubila, iz bube pa se bo razvil odrasel osebek, ki bo les zapustil, saj se ne prehranjuje z njim. Za njim bodo ostale značilne luknjice.
Obožuje slab les, z veliko beljave
Larve lahko les pojejo do te mere, da popolnoma propade. Za les ostrešja je to lahko katastrofa, saj bo delno ali pa v celoti izgubil trdnost in nosilnost. V tem primeru nimamo druge možnosti, kot da prizadete elemente ali pa celo ostrešje zamenjamo. Če so larve les ostrešja tako zelo pojedle, moramo vedeti, da je bilo narejeno iz lesa slabe kakovosti.
Larve namreč jedo le beljavo, jedrovine pa ne, razen ko gre za smrekovino in jelovino. Jedrovine drugih lesov ne jedo, zato vanjo tudi ne bodo zašle. Zato je dobro, da vgradimo les macesna ali bora. Pri smrekovini, iz katerih so največkrat narejena ostrešja, pa moramo biti še posebej pozorni, kako je les odbran, pripravljen in zaščiten.
Za ostrešje le jedrovina lesa
Prvi pogoj za zdravo ostrešje je torej kakovosten les, ki so mu beljavo, to je znanji sloj, odstranili, in za elemente uporabili le jedrovino. Strokovnjaki iz oddelka za lesarstvo biotehnične fakultete priporočajo tudi, da izberemo les, ki je bil sekan pozimi, ko je v njem manj hranljivih snovi. Dobro naj bo tudi sušen, bolj odporen je tehnično kot naravno sušen les. Dodatno pa lahko za njegovo zaščito poskrbimo, če je les globinsko impregniran, površinski premazi z biocidi bolj malo zaležejo.
Z larvami in kozlički lahko živimo
Če so se larve v lesu vseeno razvile, se lahko z njimi naučimo živeti, pravijo strokovnjaki. Pod pogojem, da ga niso in tudi ne bodo čisto pojedle, kar zagotavlja kakovosten les. Na površini bodo vidni rovčki in luknjice, malo bo tudi lesnega prahu in škrtanja, vendar kakovostnega lesa ne bodo pojedle toliko, da bi na njem naredile večjo škodo. Tram ne bo izgubil svoje nosilnosti, niti ni bojazni, da bi se na primer ostrešje podrlo.
Strokovnjaki odsvetujejo, da se lotimo preganjanja larve iz lesa s površinskimi biocidnimi sredstvi. Za bivalno okolje tudi niso najboljša izbira, hkrati pa površinski premazi ne prodrejo dovolj globoko v les, da bi to zadoščalo za uničenje larve. Kot rečeno, je treba les globinsko zaščititi pred vgradnjo.
Impregnacija z biocidi je zelo zahtevna
Kasnejša globinska zaščita že vgrajenih delov ostrešja z biocidi pa je zelo zahtevna. V les je treba zavrtati luknje, v katere se pod tlakom vbrizgajo biocidi. Takšnega posega se lahko lotijo le redki za to usposobljeni strokovnjaki. V luknje lahko biocide tudi vlivamo, vendar bo trajalo precej dolgo, več tednov zapored je treba postopek ponavljati, da se bo les res globinsko prepojil in impregniral.
Larve lahko iz lesa preženemo še na en način in sicer s segrevanjem lesa. Tudi ta postopek mora izvesti strokovnjak. Les namreč segrejejo na približno 60 stopinj Celzija, takšna temperatura pa larvo uniči.
Les lahko reši restavrator
Iz posameznih kosov iz lesa, na primer delov pohištva in drugih lesenih predmetov, pa bo larvo pregnal restavrator. Izdelek bo za približno tri tedne položil v posebno vrečo in vanjo dovajal ogljikov dioksid, argon ali dušik, odvisno od tega, za katero žuželko gre. Larve so očitno zelo trdovratne, saj traja kar tri tedne, da poginejo.
Vsekakor se preganjanja lesnih škodljivcev ne lotevamo sami. Poleg larve hišnega kozljička so v lesu namreč lahko tudi trdoglavci in parketarji. To sta še dve vrsti škodljivcev, ki uničujeta les. Vsakega od njih pa bomo pregnali na zanj uničujoč način, zato mora strokovnjak iz oddelka za lesarstvo ali pa centra za restavratorstvo najprej ugotoviti, kateri od škodljivcev je napadel les.
Google plačuje dober dohodek od doma od 4600 do 6200 evrov na teden, kar je neverjetno pred letom dni, ko …