Bolj pomembno je, kako bomo rastline na zelenjavnem vrtu oskrbeli, kot kaj bomo julija sejali in sadili. Rastline so lahko precej prizadete zaradi hude vročine in suše, ki je značilna za julij in vsako leto bolj izrazita. Hkrati pa nas v tem mesecu lahko pogosto presenetijo nevihte, neurja in seveda toča. Proti vremenu se ne moremo boriti, lahko pa zelenjavni vrt nanj pripravimo in ga vsaj delo zaščitimo.
Zaradi slabih izkušenj se je marsikateri vrtičkar že odločil za postavitev protitočne mreže nad zelenjavnim vrtom, na padavine občutljive rastline, med njimi prednjači paradižnik, pa skril v rastlinjak ali pa jim naredil streho iz UV-odpornega polivinila. Protitočna mreža deluje tudi kot senca, ki je julija na vrtu zelo dobrodošla, pri rastlinjakih pa je treba paziti, da se rastline v njih zaradi temperature, ki je še višja kot zunaj, ne spražijo, zato jih je treba ves čas zračiti.
Senco bodo julija potrebovale predvsem nove, mlade sadike in seme. To v vročini in hkrati preveč segreti zemlji ne kali najbolje. Lahko jih zaščitimo s poletno agrokopreno, ki jo dvignemo vsaj 10 centimetrov nad tla oziroma sadiko, ali kakšno protitočno mrežo.
Nujno obilno zalivanje in rahla tla
Še bolj kot senca pa je pomembno, da imajo rastline ves čas dovolj vode oziroma vlage. Nekatere je treba zalivati vsak dan, predvsem plodovke, torej paradižniki, kumare, jajčevci in bučke je zahtevajo veliko.
Da bi si olajšali delo in se izognili zalivanju prav vsak dan, tla okoli njih, če še nismo, zastremo. S slamo, pokošeno travo ali kakim drugim zelenim odpadom z vrta, na primer s koprivami. Voda se bo tako dlje zadržala v območju korenin, če bomo zalivali obilno in globoko, bo dovolj to ponoviti vsak drugi ali tretji dan.
Druga prednost zastirke so rahla tla pod njo. Tudi ob močnem nalivu bo zastirka preprečila, da bi se tla zbila. Zato ji ne bo treba prekopati oziroma rahljati. Če zastirke nimate, jih je treba po vsakem nalivu obvezno zrahljati, sicer pa je to priporočljivo narediti vsakih 14 dni. To je še posebej pomembno za mlade rastline, ki jih bomo sadila ta mesec, saj se v rahlih tleh veliko lažje ukoreninijo, voda pa se v območju korenin zadržuje dlje, kot če so tla zbita.
Rastline bodo julija potrebovale tudi nekaj dodatkov, predvsem kalcija jim pogosto primanjkuje. Paradižniku ga dodajajo prek listov, tudi solati. Pri paradižniku še vedno trgamo zalistke, pomembno je tudi, da porežemo vse liste, ki rastejo pod prvimi plodovi, ko so ti veliki kot oreh. Sicer pa je vsem plodovkam dobro dodati tudi pripravek iz koprive ali pokošene trave, saj v času razvoja plodov potrebujejo dodatna hranila.
Setev in sajenje na prazne gredice
Julija se že praznijo prve gredice, kjer so rasli grah in zgodnji krompir, pa česen in solata. Te pripravimo na novo setev ali sajenje, če so nam ljubše sadike.
Julija bomo sejali korenček, še zadnjič nizek fižol, rdečo peso, endivijo, radič, letne solate, pa črno redkev, podzemno kolerabo in tudi blitvo in pozni grah. V drugi polovici julija sejemo kitajski kupus, ki bo svež zelo dobrodošel pozno jeseni.
Za sajenje pa so v prvi polovici julija primerni pozno in rdeče zelje ter listnati, glavnati in brstični ohrovt. Še vedno je čas, da posadimo kumare, bučke in por. Prav tako lahko že sadimo sadike endivije, radiča in blitve. Ponovno lahko posadimo tudi cvetačo in brokoli, ki bosta godna jeseni.