Pristojni so pred dnevi javnost na poplavljenih območjih obvestili, da ARSO pripravlja plan vzorčenj tal na območjih, ki so bila poplavljena. O tem bodo obvestili občine, tam pa bodo občani lahko dobili navodila, kako ravnati. Obenem so svetovali še, da naj se glede na plan občani odločijo tudi za analizo zemlje na svojih vrtovih.
Kot smo že pisali, je treba zelenjavne vrtove, ki jih je zalila voda, sanirati, večino pridelka pa zavreči, saj sta ta in zemlja lahko onesnaženi s fekalijami, naftnimi derivati, ponekod tudi s težkimi kovinami.
Glede na priporočila ARSA se bodo občani lahko odločili, kakšno analizo tal morebiti potrebujejo, saj se te med seboj zelo razlikujejo. V certificiranih laboratorijih lahko med drugim izvedejo analize prisotnosti posameznih težkih kovin, neželenih organskih snovi, ali pa zgolj osnovno analizo vsebnosti hranil v vrtni zemlji. Agronomi svetujejo, da analizo hranil in vrednosti pH zemlje vrtičkarji opravimo vsakih nekaj let, če ugotovimo, da rast na vrtu ni takšna kot bi morala biti. Na podlagi tega tudi lahko izdelamo pravilen gnojilni načrt.
Vzorčenje je ključno
Ne glede na vrsto analize velja, da je ta lahko kakovostna le, če so bili vzorci zemlje z vrta vzeti pravilno. V nadaljevanju povzemamo navodila Kmetijskega inštituta Slovenije, ki so jih pripravili za kmetovalce, vendar veljajo tudi za vrtičkarje oziroma tiste, ki po poplavi želijo preveriti, ali so njihova vrtna tla onesnažena.
Vzorec, ki ga odnesemo na analizo, je sestavljen iz več podvzorcev. To pomeni, da zemljo jemljemo iz več mest po celotni površini zelenjavnega vrta ali trate. Pomembno je, kako izberemo ta mesta, ki naj jih bo približno 10 do 15. Določimo jih enakomerno po površini, izogibamo pa se robovom, potkam med gredicami in krtinam. Če že na oko lahko opazimo, da je na enem delu zelenjavnega vrta ali trate zemlja povsem drugačna kot na druge, vzamemo dva vzorca.
Več vzrcev zmešamo v enega
Podvzorce jemljemo s pomočjo lopate za prekopavanje, ki mora biti štirioglata. Na izbranih mestih na zelenjavnem vrtu izkopljemo luknjo, na zelenjavnem vrtu do globine približno 25 centimetrov. Če jemljemo vzorce s trate, je dovolj globina šest centimetrov, v trajnih nasadih, kot je sadovnjak pa do globine 40 centimetrov.
Vsak odrezani kos zemlje položimo v čisto vedro, ko zberemo vse, jih razdrobimo in dobro premešamo. To je zelo pomembno, saj v nasprotnem analiza ne bo rala pravih rezultatov. Potem približno en kilogram mešanice preložimo v čisto polivinilasto ali papirnato vrečko in čim prej odnesemo v laboratorij.
Nujni podatki na vzorcu
Vzorec zemlje je treba označiti s podatki, ime in priimek, naslov, mobilni telefon, datum vzorčenja, globina vzorčenja, za kakšno rabo tal gre, na primer zelenjavni vrt, sadovnjak, travnik, in lokacijo zemljišča.
Podatke zapišemo na etiketo ali list papirja, ki ga prilepimo na zunanjo stran vrečke. Odsvetujejo, da listek s podatki vstavljamo v vrečko, saj se lahko razkroji in vpliva na rezultate analize.