V večini domov je klimatska naprava edina rešitev, s katero ohladimo prostore na temperaturo, ki je znosna za prijetno bivanje tudi v najbolj vročih mesecih. Po podatkih REUS se uporaba klimatskih naprav v slovenskih gospodinjstvih povečuje. Več kot tretjina se jih hladi na ta način.

Hlajenje s klimatsko napravo je precej preprosta rešitev, ki ima tudi svoje slabosti, zagotovo pa ni edina. Prijeten hlad lahko v hišah in stanovanjih dosežemo tudi na številne druge načine.

Najlažje je to urediti v novogradnjah, pri katerih je treba pri njihovem načrtovanju enako pozornost kot učinkovitemu ogrevanju, nameniti tudi učinkovitemu hlajenju. V grobem obstajata dve možnosti: naravno in aktivno hlajenje.

Vročino je treba zadržati zunaj

Naravno hlajenje pomeni, da zanj ne potrebujemo naprav in energije. Da bi bilo učinkovito, mora biti hiša pravilno senčena in izdatno toplotno izolirana. Sodobne pasivne in dobre nizkoenergijske hiše imajo velike steklene površine, običajno obrnjene na jug ali jugozahod. Pozimi je to velika prednost, saj zaradi nizke poti sonca hiša skozi stekla izkorišča sončne dobitke, zaradi česar je raba energije za ogrevanje še nekoliko nižja. Hkrati so velika stekla poleti lahko težava. Vendar ne pretirana, saj je pot sonca poleti višja, vpadni kot sončnih žarkov skozi stekla pa drugačen, zato toplotni dobitki niso tako veliki.

Foto: Take Architects/Inhabitat Modularna hiša Pa vendar je treba toploto zadržati zunaj, zato jim vstop skozi stekla preprečimo s senčenjem. Najbolj učinkovita pri tem so zunanja senčila, pregrevanje pa lahko preprečijo tudi nadstreški nad velikimi stekli in drevje. Hkrati vdor sončnih žarkov do neke mere zadrži trislojna zasteklitev in kakovostno tesnjenje oken, ki sta obvezna v energijsko učinkovitih hišah.

Zanemariti pa ne gre izdatne toplotne izolacije na fasadi in strehi, če je v hiši mansarda, ali na talni plošči podstrešja, če te ni, ki preprečuje vdor toplote v notranjost, hkrati pa zagotavlja bolj enakomerno temperaturo v prostorih.

Učinkovito nočno hlajenje s prepihom

Ko govorimo o naravnem hlajenju v takšnih hišah, morajo svoj del prispevati tudi stanovalci. Čeprav se zaradi prej omenjenih elementov hiša ne pregreva močno, jo je dobro čez noč prezračiti in ohladiti. Okna v njej je treba odpreti tako, da v hiši ustvarimo prepih oziroma naravni vlek, ki mora potekati iz pritličja pa vse navzgor, običajno v mansardo.

Foto: arhiv Velux strešna okna Že med načrtovanjem hiše mora projektant misliti na to in okna tudi v zgornjem delu hiše razporediti tako, da bodo stanovalci brez težav ustvarili ta naravni vlek hladnejšega nočnega zraka. V mansardi naj bi bilo eno strešno okno umeščeno visoko v strehi, blizu slemena, saj to zaradi dviganja toplega zraka navzgor ustvarja močnejši vlek. Zjutraj je treba vsa okna zapreti in jih zastreti z zunanjimi senčili. Z doslednim upoštevanjem teh naravnih zakonitosti bomo vse poletje v hiši lahko ohranjali prijetno temperaturo.

Toplotna črpalka aktivno hladi, prezračevanje pa hlad vzdržuje

Večina sodobnih energijsko varčnih hiš pa kljub temu, da bi morda zadostovalo le naravno hlajenje, v ta namen izkorišča tudi sistem prezračevanja in pogosto tudi ogrevanja. Prvi je sicer manj učinkovit, saj je količina zraka, ki se premika po sistemu premajhna, da bi učinkovito vplivala na temperaturo v prostoru in jo občutno znižala, pripomore pa k temu, da čez dan v prostorih ohranja hlad, ki smo ga ustvarili ponoči z naravnim vlekom. Sistem bo bolj učinkovit, če v zemljo na globini približno dva metra vgradimo zemeljski prenosnik iz katerega v prezračevalni sistem prihaja ohlajen zrak.

Foto: Profimedia talno ogrevanje Veliko bolj pa za hlajenje nove hiše izkoriščajo sistem ogrevanja, natančneje talno gretje, ki je povezano z reverzibilno toplotno črpalko. Tako kot sistem pozimi ogreva, poleti pač hladi. Enako učinkovit je lahko tudi sistem toplotne črpalke s stenskim gretjem oziroma hlajenjem, redkeje pa se investitorji odločijo za stropno gretje oziroma hlajenje.

Omenjene rešitve aktivnega hlajenja pomenijo precej manj stroškov, kot klimatska naprava, saj porabijo precej manj energije. Še bolj pomembno pa je, da je hlad, ki ga proizvajajo v prostoru veliko bolj enakomeren in prijeten, kot hlad, ki ga proizvede klimatska naprava.

Pri prenovi načrtujmo naravno in aktivno hlajenje

Na zelo podoben način lahko naravno in aktivno hlajenje uporabimo tudi v starejših hišah, ki jih nameravamo energijsko učinkovito prenoviti. Dobršen delež bo prispevala nova toplotna izolacija celotnega zunanjega ovoja, pri čemer predvsem pri debelini izolacije ostrešja, če je pod njim mansarda, ne smemo skopariti. Priporočena debelina je 40 centimetrov. Na nova, toplotno bolj izolativna okna moramo obvezno vgraditi zunanja senčila, potem pa spoštovati načela nočnega hlajenja in prezračevanja. Če se bomo pri prenovi odločili tudi za toplotno črpalko in talno gretje, je vsekakor smiselno izbrati reverzibilno, da bomo sistem poleti izkoriščali za hlajenje.

Foto: Profimedia Senčila Tende, nadstreški in zunanja senčila v starih hišah

Veliko več težav pa imajo stanovalci v starejših hišah in blokih, ki niso in tudi ne bodo v kratkem energijsko prenovljeni. Svoje domove lahko le delno ohladijo z nočnim zračenjem, če bodo sploh lahko ustvarili zadosten prepih, in z obveznim senčenjem oken podnevi. Če nimate zunanjih senčil, se jih splača vgraditi, saj zadržijo tudi do 80 odstotkov več toplote kot notranja ali tista, ki so vgrajena v prostor med stekli. Na balkonih blokov bodo vstop toploti v prostor vsaj delno preprečile različne tende ali pa bujno zelenje pred okni. Okna ob starejših hišah lahko dodatno zastremo tudi z nadstreški nad njimi.

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.