Dimniški požar je ena od najpogostejših nesreč, ki se pozimi zgodi v stanovanjskih objektih. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje jih je vsako leto približno 500. 

V najboljšem zagori le v dimniku, v najslabšem primeru pa se požar razširi na druge dele hiše, zato so posledice za stanovalce lahko uničujoče. Gmotna škoda je lahko zelo velika, gotovo pa jo lažje saniramo, če imam sklenjeno zavarovanje doma. 

Požarno zavarovanje ne krije škode na dimniku

A pozor! Zavarovanja, ki bi krilo škodo neposredno zaradi dimniškega požara, ne morem skleniti. Lahko pa sklenemo zavarovanje za primer požara. Če zagori v dimniku, požar pa se razširi na druge dele hiše, bo zavarovalnica krila škodo na ostalih zavarovanih prizadetih stvareh, ne pa tudi na dimniku. To pomeni, da bi zavarovalnica lastniku hiše izplačala škodo za na primer obnovo ostrešja, ne pa tudi za obnovo dimnika, saj v drobnem tisku piše, da zavarovanje ne krije škode na dimniku, ki nastane ob njegovi uporabi. Tega morajo stanovalci sanirati na svoje stroške. 

Poleg tega je v drobnem tisku navedeno, kdaj zavarovalnica prizna škodo na drugih delih hiše, ki je nastala zaradi dimniškega požara. Če je v dimniku zagorelo, zavarovanec pa pred tem ni naročil rednega dimnikarskega pregleda in čiščenja dimnika in drugih, z njim povezanih delov, ne bo upravičen do povračila škode iz naslova požarnega zavarovanja. O tem, da je bil dimnik očiščen v skladu s predpisi, ki veljajo za posamezne vrste kurilnih naprav, mora imeti uradni zapisnik dimnikarja. Načeloma zavarovalnica pri škodah, ki nastanejo zaradi dimniškega požara, pozove zavarovanca, da predloži potrdilo dimnikarske službe.

Foto: Profimedia dimniški požar Obveznosti lastnika hiše

Požarno zavarovanje krije tudi škodo, ki bi jo povzročil požar, vir katerega je lahko kurilna naprava. Vendar tudi v tem primeru obstaja drobni tisk, ki zavarovancu nalaga, da mora ravnati kot skrbni gospodar. To pa pomeni, da mora v primeru vgradnje novih ali rekonstruiranih kurilnih naprav poskrbeti za prvi pregled, primeru že vgrajenih kurilnih naprav mora poskrbeti za letni pregled kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav s strani pooblaščene dimnikarske službe.

Izdano poročilo o pregledu naprav mora zavarovanec hraniti in na zahtevo zavarovalnice tudi predložiti. Zavarovalno kritje ne velja za odškodninsko obveznost za škodo, ki nastaja kot posledica dolgotrajnih škodljivih vplivov na predmetih in osebah zaradi postopne emisije ali postopnega delovanja temperature, plinov, pare, tekočine, vlage ali neatmosferskih padavin, kot so dim, saje, prah, še piše v drobnem tisku. 

Bolj kot snega, škodo povzročajo zdrsi in ledene sveče

Zadnja leta so zime mile, snega pa je malo, zato je verjetnost škode, ki bi jih ta lahko povzročil na strehah in v neposredni okolici hiše, majhna. Zavarovanje za primer teže snega pa vključuje tudi zavarovanje za primer zdrsa snega in škode, ki jih lahko povzročijo ledene sveče, kar pa sta pogostejša pojava.

Če zavarovanja nimamo ali pa nismo ravnali kot skrbni lastnik, zavarovalnice namreč vsak dogodek skrbno preverijo in ugotovijo, zakaj je do škode prišlo, smo za vso nastalo škodo odgovorni sami, plačati bomo morali tudi odškodnino za poškodbe, če bi sneg ali ledena sveča z naše strehe poškodovala mimoidočega ali na primer avtomobil.

Zavarovanje za te primere običajno ni del osnovnega paketa domskih zavarovanj. Pri večini zavarovalnic je treba osnovno zavarovanje razširiti, ali pa skleniti bolj obsežen paket zavarovanja, ki krije več možnih nevarnosti, med drugim tudi težo snega.

Tudi če imamo to nevarnost vključeno v zavarovalno polico, je vredno prebrati drobni tisk ali pa zavarovalnega agenta natančno izprašati, pod katerimi pogoji bomo lahko škodo, ki jo je povzročil sneg na strehi, tudi uveljavljali. 

Pri večini v drobnem tisku piše, da teža snega pomeni obtežitev 100 kilogramov na kvadratni meter strehe. Torej če je obtežitev manjša, streha pa se je pod težo snega kljub vsemu udrla, se za povračilo škode lahko obrišemo pod nosom. A tudi če bi obtežitev dosegla prej omenjenih 100 kilogramov na kvadratni meter, nam zavarovalnice nastalo škodo povrnejo le pod pogojem, da se je streh udrla ali kako drugače poškodovala v 24 urah, odkar je sneg zapadel. Sicer pa v zavarovalnicah od nas pričakujejo, da bomo snežno odejo s strehe pravočasno očistili in zmanjšali pritisk nanjo.

Zavarovalnice bodo zdrs snega s strehe priznale le pod pogojem, da so na strehi nameščeni snegolovi, sneg pa tudi v tem primeru očiščen, če ga je zapadlo veliko. 

Zakaj nastanejo ledene sveče

Še ena preteča nevarnost, ki lahko poškoduje ljudi, avtomobile ali kakšne druge predmete v neposredni bližini strehe, so ledene sveče. 

Foto: Profimedia ledene sveče

Nastanka ledenih sveč pa ne moremo preprečiti tako preprosto kot zdrs snega. Ledene sveče namreč nastajajo pri neizoliranih ali slabo oziroma pomanjkljivo izoliranih strehah, pod katerimi so ogrevani bivalni prostori. Zaradi tega toplota iz ogrevanega prostora prehaja skozi zračni kanal tik pod strešno kritino in tudi skoznjo. Sneg se zato na stiku s strešno kritino tali, nastaja voda, ta pa delno odteka v žlebove, delno ostaja v snegu, tako da ta začne zmrzovati, delno pa po kritini navzdol in se ob nizkih temperaturah zraka nabira v ledene sveče.

Tak pojav povzroča dvojno nevarnost, poleg ledenih sveč, ki se v nekem trenutku odlomijo, če jih varno ne odstranimo sami, s strehe lahko zdrsijo tudi ledene zaplate snega, ki so še bolj nevarne, kot prhek sneg. Oba pojava lahko preprečimo le tako, da spomladi oziroma najkasneje do prihodnje zime streho zadostno toplotno izoliramo, poskrbimo za dovolj širok prezračevalni kanal, preprečimo toplotne mostove in namestimo parno oviro, ki ima tesno zlepljene vse stike. Toplotna izolacija brez toplotnih mostov bo preprečevalo toplotne izgube iz prostora, površina strešnikov pa ne bo več toliko toplejša, da bi se sneg prehitro topil.