Termostatski ventili, ki jih namestimo na vsak radiator v vseh prostorih, so namenjeni lokalnim nastavitvam ustrezne temperature in njeni regulaciji, hkrati pa v prostoru vzdržujejo čim bolj enakomerno temperaturo.

Od navadnih radiatorskih ventilov se v grobem razlikujejo po te, da z njimi temperaturo lahko uravnavamo veliko bolj natančno, hkrati pa po prvi nastavitvi želene temperature delujejo samodejno, prek tipal, ki so vgrajena v termostatskem ventilu.

Tudi do 20 odstotkov nižja raba energije

Praksa kaže, da lahko rabo energije za ogrevanje zmanjšamo od 15 pa celo do 20 odstotkov, če smo termostatske ventile namestili na vse radiatorje in to pravilno, če jih znamo pravilno uporabljati, ter če imamo vgrajeno tudi centralno regulacijo ogrevalnega sistema, ki temperaturo ogrevanja prilagaja glede na zunanje temperature.

Foto: Profimedia Termostatski ventil Če kateri od naštetih pogojev ni izpolnjen, učinek termostatskih ventilov ne bo enak pričakovanemu. Bolj kot svojemu namenu, bodo služili temu, da imamo uporabniki občutek, da smo zgolj zaradi njihove namestitve nekaj privarčevali pri stroških ogrevanja, a je ta občutek lažen.

Kako delujejo termostatski ventili?

Sestavljeni so iz telesa in termostatske glave, preprosto povedano, telo regulira količino pretoka ogrevalne vode skozi radiator, s termostatsko glavo pa nastavimo in reguliramo želeno temperaturo v posameznem prostoru. Cel proces poteka samodejno, osnova pa je tipalo v termostatski glavi, ki je lahko polnjeno s tekočino, plinom ali voskom.

Tipalo zazna, da se je želena temperatura v prostoru spremenila, in sproži reakcijo. Če se je  temperatura v prostoru zvišala, se polnilo v tipalu razteza, s tem povzroči gib vretena, ki s tesnilom pritisne na sedež ventila v telesu, zato se zmanjša oziroma popolnoma prekine pretok vode v radiatorju. In nasprotno, če temperatura v prostoru pade, se polnilo skrči in reakcija poteka v obratni smeri, pretok vode se poveča oziroma je 100-odstoten, vse dokler v prostoru ni spet želene temperature.

Termostatskih ventilov ne vrtimo levo in desno

Če bi uporabniki delovanje razumeli, termostatskega ventila ne bi uporabljali tako, da ga zdaj vrtimo v eno in zdaj v drugo smer, odvisno, kolikšno temperaturo želimo v prostoru. Če imamo na primer glavo ventila nastavljeno na oznako tri, pa se nam zdi v prostoru premrzlo, ne bomo veliko dosegli, če jo zavrtimo na štiri ali celo pet.

„Večina uporabnikov misli, da bo z odpiranjem glave na višji položaj dosegla hitrejše segrevanje prostora. To je napačno prepričanje, saj je ventil že popolnoma odprt, dokler temperatura v prostoru ne doseže nastavljene vrednosti. S takšnim načinom uporabe hitrejšega segrevanja ne moremo doseči. Povečamo pa rabo toplotne energije, saj pride do pregrevanja prostora, preden ga s svojimi čutili zaznamo,“ navajajo na portalu Energetika ministrstva za infrastrukturo.

Foto: Profimedia Termometer Termostatski ventil nastavimo na želeno temperaturo

Termostatski ventil je treba zato pravilno nastaviti. Najprej v prostor postavimo termometer na mesto, ki ni ob zunanji steni niti ob drugih oddajnikih toplote, kot so svetila, štedilnik in druge električne naprave. Če v dnevni sobi na primer želimo, da bo temperatura 22 stopinj Celzija, termostatsko glavo nastavimo, glede na navodila proizvajalca, na oznako 3,5 (oznaka 3 običajno pomeni 20 stopinj Celzija). Čez nekaj časa preverimo temperaturo na termometru - če je ta še vedno nižja od želene, lahko glavo ventila še nekoliko zavrtimo navzgor, če je višja, pa navzdol, k nižji vrednosti. To ponavljamo toliko časa, da termometer v prostoru kaže želeno temperaturo. Takrat na termostatski glavi z markerjem označimo položaj.

Potem termostatske glave ne premikamo več. Izjema je na primer čas, ko gremo na dopust in bomo zato temperaturo v prostoru znižali. Ko se vrnemo, zaradi markerja točno vemo, kje je položaj termostatske glave, ki zagotavlja želeno temperaturo 22 stopinj Celzija.

Foto: Profimedia Termostatski ventil

Nastavimo lahko tudi temperaturni interval

Obstaja še ena možnost, in sicer interval temperature, najnižja in najvišja želena temperatura ali nočna in dnevna temperatura. V tem primeru na prej opisan način določimo najvišjo želeno in najnižjo želeno temperaturo in obe omejimo z mejnikoma, ki sta na termostatski glavi. Tako termostatski ventil omogoča le uporabo znotraj nastavljenega intervala.

Nastavitve termostatskih ventilov zahtevajo kar nekaj časa, saj jih je treba narediti za vsak prostor posebej. Če je v prostoru več radiatorjev s termostatskimi ventili, je treba vse nastaviti na enako, v nasprotnem bodo ventili poskušali v istem prostoru doseči različne temperature, kar pa je popolnoma nesmiselno.

O termostatskih ventilih je treba vedeti še to

Zelo je pomembno, da so termostatski ventili z vgrajenimi tipali na radiator nameščeni vodoravno, in nikoli navpično. Toplota se dviguje navzgor, zato bo topel zrak, ki se dviga ob ohišju ventila, vplival na njegovo delovanje.

Drugo pravilo, ki ga velja upoštevati, je, da mora okoli ventila ves čas krožiti zrak iz prostora, saj bo le tako tipalo lahko zaznalo dejansko temperaturo v njem in reagiralo na temperaturne spremembe. Zato je pomembno, da vsake toliko časa termostatsko glavo očistimo prahu, obvezno pa je treba to narediti zdaj, pred začetkom kurilne sezone.

Če želimo zagotoviti kroženje zraka, ventilov z vgrajenimi tipali ne nameščamo na radiatorje, ki so pod okenskimi policami in v zidnih nišah. Oddaljenost tipala od okenske police mora biti najmanj 20, od zidu v okenski niši pa najmanj 15 centimetrov. Ventila ne smejo zakrivati niti pohištvo, zavese, obloge radiatorjev, hkrati pa mora biti nameščen vsaj pet centimetrov od prvega rebra radiatorja.  

Če tega ne moremo zagotoviti, je treba vgraditi ventil z ločenim tipalom, ki ga lahko vgradimo tudi navpično, tipalo pa ne sme biti izpostavljeno neposrednemu soncu in drugim virom toplote v prostoru.

Več o varčni rabi energije lahko najdete tukaj.