Vse tri možnosti zagotovijo neposredni stik z zunanjostjo. Katera je najboljša, pa žal ni odvisno le od naših želja, temveč predvsem od naklona strehe, višine kolenčnega zidu in opreme pod oknom. Vsaka od naštetih različic ima namreč svoje zakonitosti vgradnje.
Če jih samo glede na vgradnjo primerjamo med sabo, je najbolj preprosto vgraditi panoramsko okno. To se ne po videzu, ne po velikosti ne razlikuje od klasičnega strešnega okna.
Razlika je le v načinu odpiranja, nekaj omejitev pa je tudi pri priporočljivem naklonu strehe. Pri vsakem strešnem oknu lahko izbiramo med odpiranjem zgoraj ali odpiranjem spodaj. V prvem primeru je strešno okno vpeto na sredini, kar pomeni, da je ročica za odpiranje zgoraj, z njenim potegom navzdol okno odpremo v notranjost. Takšna okna so najpogostejša izbira, pod njimi imamo lahko postavljeno pohištvo, elemente kuhinje ali pa sedežno garnituro. Omejitev ni.
Preden se odločimo za takšno okno, je treba razmisliti le o tem, kako bomo ročico za odpiranje dosegli. Če bo njegov zgornji rob višje od dveh metrov, bomo za odpiranje potrebovali posebno teleskopsko palico, veliko bolj elegantna rešitev pa je odpiranje z daljinskim upravljavcem, prek v okno vgrajenega elektromotorja.
Da bi v pogledih res lahko uživali in vdihnili svež rak, pod oknom in ob kolenčnem zidu naj ne bi bilo pohištva. Tudi kljuka za odpiranje bo tako lažje dostopna. Panoramsko okno lahko vgradimo v streho z naklonom od 20 do 50 stopinj, najbolj idealni naklon pa je od 30 do 45 stopinj. Spodnji rob okna naj ne bi bil nižje kot na višini 110 centimetrov, zgornja meja pa je 150 centimetrov. To so tudi višine, pri katerih je povsem zagotovljena varnost uporabe, saj je spodnji rob okenske odprtine hkrati varovalna „ograja“ oziroma prepreka.
Če želimo še bolj neposreden stik z okolico, je lahko dobra izbira kabrio balkon. Sestavljen je iz dvokrilnega elementa, ki se se odpre v balkon. Zaprta elementa tvorita stekleno steno, ko oba odpremo, kar je precej preprosto, pa ustvarimo balkon. Zgornji element se odpira tako kot panoramsko okno, spodnjega pa odpremo v navpično lego in iz njega ustvarimo transparentno stekleno balkonsko ograjo. Sočasno z odprtjem tega dela se ob straneh razpre tudi varovalna ograja, ki je trdno povezana z okvirjem okna, varnostni vidik strešnega balkona pojasnijo strokovnjaki iz Veluxa.
Strešna terasa
Še korak naprej v odprtost mansarde in povezanost bivalnega prostora z zunanjostjo je strešna terasa. To je sistem, sestavljen iz dvokrilnega strešnega elementa in klasičnega balkona ali terase, ki jo vpnemo v streho oziroma v konstrukcijsko ploščo hiše. Površina terase je lahko montažna in podeskana, lahko pa naredimo klasični betonski podest in ga ogradimo z balkonsko ograjo. V streho pred teraso vgradimo dvokrilni element, pri katerem se zgornji del odpira kot panoramsko okno, spodnji pa kot vertikalni element z levim ali desnim odpiranjem. Tak element lahko vgradimo v strehe z naklonom od 35 do 53 stopinj.
Preprosto čiščenje in zračenje
Omeniti velja še to, da so vsi predstavljeni sistemi zasnovani tako, da je zunanja stekla, lahko čistiti. Zgornji elementi balkona in terase ter tudi panoramska stekla imajo na zgornjem delu ročice, s katerimi jih lahko odpremo tako kot klasična okna. Zasučemo jih lahko za 160 stopinj in učvrstimo z zatičem, ter tako steklo tudi z zunanje strani očistimo.
Pomembno je tudi to, da so vsi strešni sistemi opremljeni s prezračevalno loputo, ki omogoča zračenje tudi, ko so tesno zaprti. Odpiranje pa je pri vseh dvostopenjsko, najprej se odpre prezračevalna loputa z naslednjim potegom pa okno oziroma zgornji element terase ali balkona.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.