Temelji so lahko točkovni ali pasovni, lahko pa se odločimo za izvedbo temeljne plošče. Vse tri vrste temeljenja so plitve izvedbe, v posebnih razmerah, ki jih narekuje teren, pa je treba izvesti globoke temelje, pilote. Pri gradnji družinskih hiš so najpogostejši pasovni temelji, v zadnjem času pa se graditelji vse pogosteje odločajo za izvedbo temeljne plošče.

Pasovni temelji so klasika, ki ne rešuje vseh zahtev sodobne gradnje

Pasovni temelji so klasika, ki nosi večino v preteklosti zgrajenih družinskih hiš. Narejeni so kot nekakšni pasovi oziroma v zemljo vkopani zidovi, uliti iz betona in ojačani z železno armaturo. Postavljeni so na mestih, kjer se nad zemljo nadaljujejo nosilne stene hiše.

Foto: arhiv Nep.Vitra pasovni temelji Ker je površina pasovnih temeljev relativno majhna glede na tlorisno površino hiše, je obtežitev skoncentrirana na manjši površini, zaradi česar je predvsem na slabše nosilnih in nestabilnih tleh ter tam, kjer je podtalnica visoka, možnost posedanja temeljev in tudi njihovih poškodb večja. Njihovo pokanje sicer preprečuje vzdolžno položene armatura.

Pasovni temelji imajo še eno zelo pomembno pomanjkljivost, ki je do izraza prišla šele v zadnjih letih. Zaradi svoje oblike in načina gradnje ne omogočajo učinkovito, zadostno in neprekinjeno toplotno izolacijo talne plošče, ki bi jo lahko povezali s toplotno izolacijo na zunanjih stenah hiše.

Seveda obstajajo rešitve tudi za to, vendar se je toplotnim mostovom izjemno težko izogniti. Na teh mestih se tako povečajo toplote izgube hiše, kar pa v sodobni gradnji nikakor ni več zaželeno. Glede na to, da se večina graditeljev zdaj odloča za gradnjo nizkoenergijskih ali celo pasivnih hiš, hkrati pa tudi čakamo nove predpise o gradnji skoraj ničenergijskih hiš, pasovni temelji niso več dovolj dobra rešitev za sodobne izzive gradnje.

Prednosti temeljne plošče je veliko

Prav zato in tudi vrste drugih prednosti, se vse več graditeljev odloči, da kot temelj svoje hiše postavi temeljno ploščo. Nekateri ji zaradi njenih lastnosti s katerimi se odziva na morebitno posedanje zemljine ter tudi potrese, pravijo tudi plavajoča plošča, še en izraz, ki se uporablja za tovrstno temeljenje, pa je temeljna blazina.

Temeljna plošča ima enako površino kot hiša nad njo, v vkopanih delih je njena površina celo večja. Zaradi velike površine je pritisk nanjo manjši oziroma bolj razporejen. Zaradi tega je tudi posedanje manjše, izvedena pa mora biti tako, da ob morebitnem potresu ne pride do zdrsa, temveč se odziva na premikanje tal.

Med njenimi večjimi prednosti naj izpostavimo še izjemno toplotno izolativnost, ki jo lahko izvedemo ter kakovostno povežemo z izolacijo na zunanjih stenah hiše, tako da ustvarimo neprekinjen toplotni ščit brez toplotnih mostov. To velja za podkletene in nepodkletene hiše, za zidane in montažne.

V primerjavi s pasovnimi temelji za temeljno ploščo ni treba gradbene jame kopati tako globoko, manj je opaževanja, armatura je bolj preprosta, dela potekajo hitreje. Upoštevajoč zgolj gradbena dela in beton z armaturo je tudi cena temeljne plošče primerljiva z izvedbo pasovnih temeljev ali celo cenejša, njeno izvedbo pa seveda podraži izdatna toplotna izolacija, a brez te pri sodobni gradnji preprosto ne gre.

Izbira sta lahko ekstrudirani polistiren ali penjeno steklo

Osnova vsake temeljne plošče je nasutje iz gramoza, podložni beton, toplotna in hidroizolacija ter betonska plošča, razlike pa so v tem, ali bomo toplotno izolacijo polagali v dveh ali eni plasti, in kam bomo namestili hidroizolacijo.

Izbrati moramo materiale, ki so popolnoma vodoodbojni in imajo visoko tlačno trdnost, vsaj 400 kPa. Največkrat graditelji uporabljajo namenske plošče iz ekstrudiranega polistirena (zeleni stirodur), ki imajo tlačno trdnost od 400 do 700 kPa, hkrati pa so odporne na zmrzal. Njihovo ustreznost potrjujejo tudi dokazila, da se lahko uporabljajo za izolacijo talne plošče.

Foto: Facebook Penjeno steklo Lahko pa namesto plošč stirodurja uporabimo penjeno steklo, ki je sicer nekoliko slabši toplotni izolator, zato ga je treba nasuti v večji debelini. Njegova tlačna trdnost je od 600 do 800 kPa, med njegovimi prednostmi pa izpostavljajo še njegovo vodoodbojnost in preprosto uporabo, saj ga samo nasujemo in utrdimo, da se popolnoma prilega prostoru.

Vsak drug toplotnoizolativni material, ki nima omenjenih lastnosti niti dokazil o ustreznosti, lahko že na kratek rok povzroči precej škode. Ker gre za temeljno ploščo, so posledice lahko zelo neprijetne, njihova sanacija pa izjemno draga.

Gradbena jama in pomožne plasti temeljne plošče

Najprej izkopljemo gradbeno jamo, ki mora biti tako globoka, da pridemo do utrjenih tal. Sledi polaganje vseh inštalacijskih vodov za kanalizacijo, vodovod, električno napeljavo, telekomunikacije, plinsko napeljavo, če jo načrtujemo.

Naslednja plast je gramoz, ki ga nasujemo v gradbeno jamo v debelini približno od 20 do 30 centimetrov oziroma do višine, na kateri bomo naredili temeljno ploščo. Plast gramoza je treba utrditi, nanjo pa položimo plast podložnega betona, ki naj bo debela 10 centimetrov.

Od tu naprej so možne različne izvedbe

Prva možnost je, da na podložni sloj položimo dve plasti hidroizolacije iz bitumenskih trakov, tako da jih nanjo varimo, lahko pa uporabimo samolepilne trakove. To različico nekateri odsvetujejo zaradi možnosti poškodb hidroizolacije v primeru potresa. Velika možnost je namreč, da bo podložni beton zaradi potresa popokal, s tem pa se bo poškodovala tudi hidroizolacija.

Druga m Foto: arhiv Fibran temeljna plošča ožnost je, da na podložni beton najprej položimo toplotno izolacijo, ki naj bo debela vsaj 20 centimetrov, za pasivne hiše pa je minimalna debelina 24 centimetrov. Ker je pod betonsko ploščo dovoljeno v enem sloju vgraditi zgolj 20 centimetrov, strokovnjaki priporočajo, da izberemo dve plasti po 12 centimetrov.

Če bo spodnji rob temeljne plošče na globini do 60 centimetrov, kjer je območje zmrzovanja, moramo prvi sloj toplotne izolacije položiti od 60 do 100 centimetrov čez rob, do katerega bo segala betonska plošča. Tako preprečimo možnost zmrzovanja pozimi, kar je še posebej pomembno pri nepodkletenih hišah, pri katerih temeljno ploščo običajno delamo bolj plitko. Pri podkletenih hišah, ki so vkopane globlje od 60 centimetrov, je površina toplotne izolacije enaka površini betonske plošče.

Foto: arhiv Fibran Temeljna plošča Polaganje toplotne izolacije v dveh slojih ima še eno prednost. Med plasti lahko namreč vgradimo hidroizolacijo, kar je zelo dobra rešitev. Izberemo dvostransko samolepilno hidroizolacijo, ki jo namestimo v dveh plasteh. Tako zagotovimo, da bosta zgornji sloj toplotne izolacije in betonska plošča nad njo popolnoma varna pred vdorom vode in vlage, hkrati pa bo hidroizolacija varna pred mehanskimi poškodbami.

Posebnosti polaganja hidroizolacije

Če smo se odločili za enoslojno toplotno izolacijo, hidroizolacijo namestimo na podložni beton ali pa na zaključno betonsko ploščo, čez njo pa še tanjši sloj toplotne izolacije. Pri montažnih hišah je hidroizolacija na betonski plošči priporočljiva v vsakem primeru, ne glede na to, ali smo izbrali eno ali dve plasti toplotne izolacije pod ploščo.

Pri polaganju hidroizolacije moramo to potegniti tudi vertikalno čez rob betonske plošče in naprej po zunanji steni, ko bo zgrajena. Hidroizolacija mora potekati brez prekinitev, kar pomeni, da je treba robove posameznih plasti zatesniti. V kotih med talno ploščo in zunanjo steno ter na stiku prečne in vzdolžne toplotne izolacije pod talno ploščo je treba hidroizolacijo položiti prek podložnih kotnih elementov pod kotom 45 stopinj, da preprečimo pretrganje.

Foto: arhiv Nep.Vitra Temeljna plošča Sledi izdelava opaža in polaganje toplotne izolacije vertikalno po obodu opaža, tako da ustvarimo nekakšen bazen. Ta del izolacije bomo kasneje, ko bodo postavljene zunanje stene hiše, združili s toplotno izolacijo teh. Položimo le še armaturno mrežo in vlijemo beton.

S penjenim steklom gre nekoliko drugače

Če smo se odločili za penjeno steklo, izvedba poteka nekoliko drugače. Po obodu gradbene jame najprej naredimo opaž, na tla položimo gradbeni filc, nanj pa nasujemo penjeno steklo. To deluje kot tampon in izolator hkrati, zato ne potrebujemo nasutja iz gramoza. Čez penjeno steklo naredimo podložni beton in betonsko ploščo, lahko pa na penjeno steklo položimo zgolj namensko folijo in čez zalijemo betonsko ploščo.

Foto: facebook penjeno steklo Z uporabo penjenega stekla se izognemo tudi vsem detajlom, ki jih je treba izvesti okoli inštalacijskih cevi, če je izolacija iz stirodurja, saj cevi preprosto zasujemo z materialom in speljemo skozi podložni beton in zaključno betonsko ploščo. Pri izvedbi s stirodurjem pa je treba vse preboje zaradi inštalacij obložiti in zatesniti s hidroizolacijo. Za kar obstajajo namenske hidroizolacije.

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.