Prepoved kurjenja v bivalnem in naravnem okolju velja v večini občin. Posledice kurjenja, pa čeprav gre za naravne odpadke, kot so odrezane veje, listje, ostanki rastlin, tudi trave, so škodljive za ljudi in okolje.
Požari, ki nam lahko uidejo izpod nadzora, so najhujša posledica kurjenja na dvorišču ali na travnikih, obronkih gozdov. Končajo se lahko usodno za ljudi, naravo in tudi nepremičnine. Še posebej je to nevarno, če kljub prepovedi, kurimo v suhem in vetrovnem vremenu.
Druga zelo škodljiva posledica je gost dim, ki se vali iznad kurišča. Poleg neprijetnega vonja in draženja dihal in oči, pa ta s seboj nosi še številne izjemno škodljive snovi. Poveča se koncentracija PM10 delcev, dim poleg saj vsebuje še benzen, policiklične aromatske ogljikovodike, formaldehide in ogljikov monoksid. Vsi imajo zelo negativen vpliv na zdravje ljudi. Njihova koncentracija bo toliko večja, če kurimo vlažne organske odpadke.
Teh odpadkov tudi ni dovoljeno kuriti v kurilnih napravah, opozarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.
Zeleni odrez in druge organske odpadke z vrta lahko le kompostiramo. Če imamo domači kompostnik lahko večino odložimo vanj, veje je treba le razrezati na manjše kose. Lahko jih tudi shranimo za čas, ko bomo na primer postavljali nove ali obnavljali stare visoke grede. Ena od nujnih plasti v njih je namreč vejevje.
V kompostnik ali v zbirni center
Če ne kompostiramo doma ali če je kompostnik premajhen za vso količino zelenega odpadka, ga odložimo v za to namenjene rjave zabojnike. V nekaterih občinah prav zdaj te zaradi povečane količine organskih odpadkov praznijo pogosteje kot sicer. Če imamo zelo velike količine zelenega odpada, torej ne zadostujeta ne kompostnik, ne zabojnik, se lahko z večino komunalnih podjetij dogovorimo za poseben odvoz, lahko pa odpadke sami odpeljemo v zbirni center.
Na ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo še na eno nevarno in nesmiselno početje, ki ga lahko spomladi vidimo v ruralnem okolju. To je požiganje trave. Marsikdo je še vedno prepričan, da spomladanski požig trave spodbudi boljšo rast nove. Pa to ne drži nujno. Večinoma visoke temperature, ki se razvijejo pri požigu, veliko bolje kot trava preživijo trdovratni pleveli in morebitne invazivne rastline. S takšnim početjem po nepotrebnem obremenjujejo okolje, požig pa je, kot navajajo na ministrstvu, dovoljen le v primeru, ko gre za sežig okuženih rastlin za zatiranje bolezni. Ta pa mora potekati nadzorovano in ne v suhem in vetrovnem vremenu.
Nadzor nad spoštovanjem ravnanja z odpadki in tudi nedovoljenega kurjenja vršijo občinski inšpektorji, kazen pa lahko znaša tudi do 4100 evrov.
Banda use pokrade poj pa treba dobit nek nazaj an jst bom lih tk še zakuru
ja ćez ene par let bo tudi biokompostnik spuščal škodljive stvari v zrak, grem stavit.
Spet grožnje z denarnimi kaznimi, a res ne zmorejo drugače kot s kaznovalno politiko, očitno je 4100 eurov za pisca …