V setvenih koledarjih in priročnikih lahko preberemo, da je konec februarja čas za setev špinače, redkvice in zgodnjega graha, boba, a izkušnje potrjujejo, da ne bomo prav nič zamudili, če te setve opravimo konec marca, celo aprila. Le ena izjema je, to je sajenje spomladanskega česna. Tega je treba v zemljo podtakniti takoj, ko ta ni premokra. 

Vrt naj počiva čim dlje

Izkušene vrtičkarice, ki znanja črpajo od svojih prednic, pravijo, da mora zelenjavni vrt še cel februar počivati, dodajo celo, da naj tako ostane tudi marca. Nikamor se ne mudi, ko bo vreme toplejše, kar je običajno, ne pa nujno šele aprila, bodo rastline vse nadoknadile. 

Foto: Profimedia delo na vrtu V tem času niso prenizke le temperature zraka in zemlje, vrtna opravila morajo počakati tudi, ker je letos zemlja izjemno namočena. Dokler je tako, na vrtu nimamo česa iskati. Precej dobro se lahko ravnamo po tem, da preverimo, ali se mokra zemlja oprijema obuval, in vse dokler se, čas za delo na zelenjavnem vrtu ni primeren. Niti za pripravo površine niti za gnojenje, kaj šele setev ali sajenje. 

Priprave na novo sezono

Lahko pa vrtičkarji v tem in naslednjem mesecu postorimo kup drugih stvari. Večkrat smo že poudarili, da je treba novo sezono pričakati z novim načrtom zasaditev, pri katerem upoštevamo kolobar, dobre sosede in gnojenje glede na potrebe posameznih skupin zelenjadnic. 

Naslednje pomembno delo, ki ga velja opraviti zdaj, je preverjanje kalivosti semen, ki so nam morda ostala iz prejšnje sezone. Odpravimo se lahko tudi po nakupih in si v miru, preden zavlada vrtičkarska mrzlica, nakupimo novih semen. Tisti, ki načrtujete sajenje točno določene sorte krompirja in spomladanske čebule, se čim prej odpravite v vrtne centre, saj se pogosto zgodi, da ostanete brez. Še posebej to velja za slovenske sorte semenskega krompirja in čebule, kot sta ptujski luk in belokranjka. 

Krompir in čebulček je treba do sajenja spraviti v temen, zračen in ravno prav vlažen prostor, kasneje pa krompir nakaliti. To naredimo približno tri tedne, preden ga sadimo. 

Vzgoja prvih sadik

Še nekaj več opravil pa imajo vrtičkarji, ki sadike iz semen vzgajajo sami. Konec marca in vse april bomo sadili sadike pora, gomoljne zelene, cvetače, brokolija, zelja in ohrovta. Seveda tudi različnih solat in blitve. 

Najhitreje lahko vzgojimo sadike solate, približno 35 dni potrebujejo, zato s sejančki te, razen če nimate rastlinjaka, lahko še počakamo do konca februarja ali začetka marca, lahko pa jih sejemo še kasneje. Zdaj je čas, da sejete seme zelene, ki v sadiko, primerno za presajanje na vrt zraste v približno 70 dneh. 

Foto: Profimedia setev za sadike

Seme kapusnic v lončke za vzgojo sadik posejemo v zadnjih dneh februarja in še vse v drugo polovico marca, če jih bomo v prst presajali šele aprila. Za vzgojo sadik kapusnic je namreč potrebnih približno 40 do 45 dni. 

Prostor, v katerem bodo platoji s sejančki, ne sme biti pretopel, poskrbeti pa je treba, da imajo dovolj vlage, svetlobe in seveda kakovosten substrat. Da se ne pretegnejo v smer proti svetlobi, platoje redno obračamo. 

Pravilno je treba načrtovati tudi sajenje plodovk. Najprej so na vrsti jajčevci, paprika in čiliji. Čas od sejanja do sadike je namreč najmanj 70 in tja do 85 dni. Na prosto jih sadimo po ledenih možeh, torej po 15. maju. Če odštejemo 85 dni, jih je treba sejati predzadnji ali zadnji teden februarja. V rastlinjake jih lahko presajamo že približno dva do tri tedne prej, zato je prav zdaj čas za setev v platoje. 

Foto: Profimedia sadike Sadike paradižnika zrastejo hitreje, v 60 do 70 dneh, zato bomo seme sejali konec februarja in v začetku marca, če ga bomo sadili v rastlinjake in približno 14 dni kasneje, če ga bomo sadili na prosto. 

Za vse sadike plodovk velja, da ne smejo biti pretegnjene, torej prevelike, hkrati pa izkušnje kažejo, da jih ni treba v času vzgoje preveč razvajati. Še posebej paradižnikov ne. Če bodo rasle v nekoliko bolj hladnih prostorih, bodo sicer potrebovale nekaj dni več, vendar bodo precej bolj odporne kot razvajene sadike, ki so rasle na toplem. V vsakem primeru pa potrebujejo veliko svetlobe, vlage in dobro zemljo. Pa obračati jih je treba.