Za vzgojo obilnega zdravega pridelka je pomembna preventiva. Na to je treba misliti že ob sajenju paradižnika. Izbrati je treba zdrave, ne prevelike sadike, jih saditi v primerno gnojna tla, najbolje s kompostom, pomembna je tudi razdalja med sadikami, upoštevanje kolobarja in dobrih sosedov, dodajanje naravnih pripravkov za krepitev odpornosti, trganje zalistkov. Ker je prekomerna vlaga v zraku pogosta povzročiteljica bolezni, je pametno paradižnik saditi v rastlinjake oziroma mu narediti streho in ga zaščititi pred padavinami. 

Na vrtu Upoštevajte ta pravila, pa bo paradižnika poleti veliko

A tudi če smo vse to upoštevali, ni zagotovila, da paradižnika poleti ne bo napadla katera od bolezni, ki jih povzročajo plesni, bakterije in virusi. Predvsem virusi, ki na srečo niso pogosti, so najbolj uničujoči. Če pri sajenju in rasti sadik pravil nismo upoštevali, pa je možnosti za razvoj bolezni ter propadanje rastlin in plodov še bistveno več. 

Paradižnik je najpogosteje žrtev krompirjeve oziroma paradižnikove plesni, pepelaste plesni, okrogle listne pegavosti, črne pegavosti in žametne pegavosti. Poleti pa se pogosto izkaže tudi, da ima premalo kalcija in kalija, lahko tudi magnezija. Vse naštete vodi v slabitev rastline, lahko tudi v njen propad, lahko se pokaže tudi na plodovih in njihovem propadu. 

Paradižnikova plesen

Najbolj pogosta je paradižnikova plesen (Phytophthora infestans), ki je nevarna tudi za krompir, zato teh dveh rastlin nikoli ne sadimo skupaj. Rastlini ogroža, kadar je vreme vlažno, zaradi dežja pa se zelo hitro širi. Odlične pogoje za razvoj ne predstavlja le dež, temveč tudi jutranja megla. Uniči lahko cel nasad. 

Foto: Profimedia paradižnikova plesen Na listih se pojavijo značilne sivo-zelene pege, na njihovi spodnji strani pa lahko opazimo belo plesnivo prevleko. Listi začnejo najprej rumeneti, potem rjaveti, na koncu se posušijo. Na steblih in plodovih se pojavijo rjave pege, rezultat pa je njihovo sušenje in gnitje. Za bolezen je značilno tudi pomanjkanje kalcija, plodovi zato na vrhu postanejo ploščati, razpokani in trdi. 

Paradižnikovo plesen lahko preprečimo, če rastlinam v rastni sezoni dodajamo rjave alge, dodatke z njivsko preslico in dodatke z bakrom. Zaščitne pripravke lahko pripravimo tudi doma in sicer iz razredčenega mleka in sirotke, sode bikarbone, kamilic. 

Foto: K. Kl. Plesen paradižnika Škropimo jih po listih vsakih 10 dni in po vsakem dežju. Zelo pomaga tudi, če paradižniki rastejo v dobro prezračenem rastlinjaku ali nad njimi naredimo streho, ki se je ne smejo dotikati.  

Če se je plesen že pojavila, najprej porežemo vse okužene liste. To naredimo v suhem vremenu, rastlin pa se nikoli ne dotikamo, ko so vlažne ali mokre, saj s tem okužbo prenašamo. Potem uporabimo čaj iz žajblja, ali pripravek iz bakra, učinkovita je tudi vodna mešanica neem tonika in olja grozdnih pečk.

Vendar le pod pogojem, da bolezen ni napredovala. Škropimo trikrat v presledku tri do pet dni. Pri zelo napredovali bolezni pa rešitve za paradižnike običajno ni. 

Foto: Profimedia okroglasta listna plesen Okrogla listnata pegavost

Bolezen z latinskim imenom Septoria lycopersici paradižnik napada od junija do septembra, kaže pa se v obliki ostrih rdeče-rjavih pegah najprej na listih. Pege se sčasoma združijo in počrnijo, listi pa se posušijo in odpadejo. 

Pepelasta plesen

Pepelasta plesen se ne pojavi v lažnem, temveč v suhem in vročem poletju, največkrat v pokritih nasadih in rastlinjakih. Paradižnik ogroža od junija do septembra, vendar ni tako nevarna kot bolezni, ki jih povzročajo glivice. 

Prepoznamo jo po belih okroglih madežih, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Rastline predvsem izčrpa, listi začnejo spreminjati obliko in zastanejo v rasti, voda iz njih pa hitreje izhlapeva, zato rastline ovenijo. Če napade plodove tudi ti oveni in se posušijo. 

Žametna pegavost 

Žametna pegavost je še ena od bolezni, ki napade predvsem paradižnike v rastlinjakih, če je v njih previsoka zračna vlažnost. 

Foto: arhiv kgzs žametna pegavost Rastline ogroža celo rastno dobo, kaže pa se v obliki rumenih, žametnih lis na listih, ki ves čas rastejo. Na spodnji strani listov so pege zeleno sive barve. Tudi v tem primeru se list posuši in odpade. 

Črna pegavost

Še ena od bolezni paradižnika, ki se pojavi zaradi deževnega vremena in visokih temperatur. Glive, ki povzročajo to bolezen paradižnika, prezimijo v rastlinskih ostankih na tleh.

Kot že ime pove, se na listih pojavijo črne, okrogle pege, ki rastejo in se združujejo, opazimo jih tudi na plodovih in steblih. Listi se bodo posušili in odpadli, če bolezni ne preprečimo, se bo razširila na plod, na katerem bodo nastale od dva do tri centimetre velike pege. Na tem mestu plod začne gniti. 

Vse naštete bolezni je veliko bolje preprečiti, kot zdraviti, kar zagotovimo z upoštevanjem vseh nasvetov za gojenje paradižnika od izbire sadik, do kolobarja, pravilnega sajenja in oskrbe že od vsega začetka. Uporabljamo tudi pripravke, ki smo jih omenili pri paradižnikovi plesni. Tudi pri zdravljenju omenjenih bolezni uporabljamo enake pripravke in izvedemo enake ukrepe, kot pri zdravljenju paradižnikove plesni. 

Pomanjkanje kalcija

Foto: Klub Gaia Pomanjkanje kalcija pri paradižniku Premalo kalcija je še ena od nadlog, ki lahko prizadene paradižnik poleti. Zato se plodovi ne razvija pravilno, na njihovem dnu pa se pojavijo rjave, trde zaplate. Plodov, na katerih so se te pojavile, ni mogoče rešiti, lahko pa preprečimo, da se bo pojav nadaljeval na novih. Zato je treba redno, od nastanka prvih plodov, paradižniku dodajati kalcij, v obliki tekočega pripravka, ki ga škropimo po listih. To ponovimo trikrat, zadnjič, ko se plodovi že barvajo. 

Na vrtu To je največja nevarnost, ki poleti ogroža pridelek

Pomanjkanje kalija

Če plodovi ne zorijo oziroma vrh ploda ostane zelen in trd, ali pa ima v vrhu trde bele dele, pomeni, da rastlini primanjkuje kalija. V tem primeru dodamo organsko gnojilo, najbolj iz rjavih alg z dodatkom kalija, ki rastline hkrati še krepi in ščiti pred boleznimi. Dodajamo ga lahko prek listov, ali pa z rastlino z mešanico z vodo zalivamo. 

Kalcij in kalij prek listov vedno dodajamo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko so rastline ohlajene. 

Zvijanje listov

Na marsikaterem paradižniku poleti opazimo tudi zvijanje listov, predvsem spodnjih. To ni bolezen in plodovi niso ogroženi, gre le za obrambo rastline pred pogostim nihanjem temperature. Lahko pa gre tudi za pomanjkanje magnezija, ki ga rastlini dodajajo prek listov. Spodnje liste lahko tudi odrežemo do višine prvih plodov. 

Na vrtu Tako bo zelenjavni vrt preživel, ko boste na dopustu