Talno ogrevanje je lahko tudi nočna mora

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Talno ogrevanje je eno izmed najboljših načinov prenosa toplote od vira v prostor, a le pod pogojem, da je pravilno načrtovano in kakovostno vgrajeno. V nasprotnem so z njim lahko velike težave. Poglejmo, kaj vse gre lahko narobe.
Oglej si celoten članek

Sistem talnega ogrevanja je ploskovno ogrevalo, sestavljeno iz cevi, ki so povezane v zanke in vgrajene pod talno oblogo. Po njih se pretaka voda, ki jo greje vir ogrevanja, lahko je kateri koli vir, idealna kombinacija pa sta talno gretje in toplotna črpalka. Voda oddaja toploto v prostor, ki se od tal enakomerno dviguje pod strop. 

Izveden pravilno je zanesljivo in prijetno ogrevalo

Če je talno ogrevanje načrtovano in vgrajeno po predpisanih standardih, upoštevajoč toplotne potrebe posameznih prostorov in želene temperature v njih, je ta način prenosa toplote izjemno prijeten, skoraj idealen, saj je pri nogah nekoliko bolj toplo kot pri glavi, kar zelo ugodno vpliva na človekovo počutje. 

Foto: Profimedia Talno ogrevanje „Izvedeno pravilno, ima v primerjavi z ostalimi načini ogrevanja številne prednosti, saj je temperaturni profil blizu idealnega,  klima v prostoru je blaga, kroženje prahu je manjše, uporabna površina prostora je večja ... Ob pravilni izvedbi so namreč napake na inštalaciji zelo redke, zato so skrbi glede zanesljivosti takšnega ogrevanja popolnoma odveč,“ inženir strojništva Uroš Maček, odgovorni vodja del v podjetju Termo Shop, pojasni lastnosti pravilno vgrajenega sistema talnega ogrevanja.

Izveden površno in neprofesionalno je lahko velika težava

Lahko pa se tudi zaplete in talno ogrevanje postane mala nočna mora za uporabnike. To se zgodi predvsem takrat, ko smo za vgradnjo talnega ogrevanja izbrali ponudnika, ki dela čez palec in nima dovolj ne znanja ne izkušenj.  

Rezultat slabega načrtovanja in vgradnje je slabo delovanje sistema in še slabša odzivnost, kar se kaže v tem, da sploh ni sposoben ogreti prostora, ali pa traja veliko dlje, kot bi smelo, da ga ogreje. Temperature pri tleh so lahko tudi previsoke, kar slabo vpliva na počutje stanovalcev. Napake pa lahko povzročijo tudi to, da sistem sploh ne deluje, in to takrat, ko ga najbolj potrebujemo. 

Brez izračuna napakam ni videti konca

Osnova vsakega talnega ogrevanja je izračun, brez tega gre lahko marsikaj narobe. Narediti je treba projekt talnega ogrevanja, v katerem se glede na toplotne izgube objekta oziroma vsakega posameznega prostora, ter glede na želene temperature v posameznih prostorih, natančno izračuna, kako morajo biti položene cevi. 

Foto: Profimedia Talno ogrevanje

„Največji napaki sta napačen raster polaganja cevi in predolge zanke talnega ogrevanja. Daljša ko je zanka, večji je upor, obtočna črpalka, ki poganja vodo po sistemu, pa ima določene tlačne omejitve,“ pojasni Grega Kokot, specialist za bivalno udobje v podjetju E2E. 

Tu so še druge pogoste napake, ki vplivajo na delovanje sistema in njegovo odzivnost. Med pogostejšimi, ki jih zakrivijo neizkušeni ponudniki in njihovi polagalci talnega gretja, je ta, da „izvajalec pod talnim ogrevanjem ne naredi izolacije, razdelilna omarica je nižja od nivoja razvoda cevi, na njej pa ni avtomatskega odzračevalnega lončka. Pogosto se zgodi tudi, da so cevi za posamezne zanke predolge, ali pa so narejene s prevelikim razmikom oziroma so napačne, izvajalec pa ne naredi tlačnega preizkusa, velika verjetnost je, da zaradi pomanjkanja izkušenj pri vgradnji kakšen od mnogih stikov in spojev s časom začne puščati,“ našteje Uroš Maček.

Napakam pa očitno ni videti konca. Grega Kokot opozori še na to, da nekateri ne upoštevajo pravil za izvedbo robnih con, s katerimi se izničijo večje toplotne izgube na določenih mestih stavbe, na primer ob drsnih vratih, napaka pa je tudi, če sistem ni napolnjen z vodo ustrezne kakovosti.

Foto: Profimedia Talno ogrevanje

Pravila, ki jih je treba upoštevati, so jasna

Načrtovanje in vgradnja sistema talnega gretja je precej kompleksno in ima določena pravila, ki jih je treba upoštevati. Poleg obveznega izračuna za vsak prostor, na podlagi katerega se določi dolžino in premer cevi oziroma posameznih zank, ter razmik med njimi (raster), Uroš Maček izpostavi še to, da mora biti „osnovna plošča ravna in čista, če je na tleh bitumenska izolacija, je treba med armiranobetonsko in sistemsko ploščo nujno vgraditi PE-folije, kabli in cevi ostalih inštalacij pod ploščo pa ne smejo biti položeni križno.“

Dolžino in dimenzijo cevi ter razmik med njimi se izračuna glede na talno oblogo, transmisijske izgube, velikost prostora, druge vire in odjemalce energije, upoštevati pa je treba tudi padce tlaka pri posamezni dimenziji, pojasni Uroš Maček in doda, da velja splošno, »domače«, pravilo, da veja pri cevi 16 x 2 milimetra ne sme presegati 100 metrov, pri cevi 20 x 2 milimetra pa ne 140 metrov.  V nasprotnem primeru se v ceveh lahko ustvari prevelik upor, rezultat pa je nedelovanje sistema. „Njihovo dolžino prilagajamo po zankah tako, da so približno enako dolge. Standardni razmik med cevmi je od 12 do 15 centimetrov, kar na kvadratni meter površine nanese približno od 8 do 10 metrov cevi.“ 

Odzivnost talnega gretja se da izboljšati

Tako bodo ustvarjeni pogoji, da bo sistem talnega gretja deloval optimalno, hkrati pa bo zagotovljeno tudi, da se bo njegova odzivnost na temperaturne spremembe oziroma potrebe zmanjšala. Za talno gretje je namreč značilno, da je v primerjavi z radiatorji nekoliko manj odzivno, zato traja dlje, da se prostor ogreje na želeno temperaturo. 

Foto: Profimedia Talno ogrevanje

„S prevelikim razmakom med cevmi in predebelo plastjo estriha lahko njegovo odzivnost še poslabšamo,“ pravi Grega Kokot, zato je tako pomembno, da je narejen izračun, cevi pa pravilno vgrajene. Večjo odzivnost lahko dosežemo tudi, če izberemo cevi z oznako 17 in ne 16, prva ima namreč večji premer, zato je pretok vode skoznjo večji za približno 15 odstotkov, upor pa manjši, še doda Kokot. 

Za boljšo odzivnost sistema je pomembno tudi, da je sistemska plošča prava, kar omogoča dobro zalitje cevi z estrihom, vsaj 85 odstotkov, za pravilno delovanje je treba vgraditi tudi vremensko vodeno regulacijo z vsemi tipali, ki bodo poskrbela, da se bo ogrevanje prilagajalo glede na zunanjo temperaturo, dodaja Maček. Tako dosežemo konstantno temperaturo, zato ogrevanja med ogrevalno sezono ne bo treba vklapljati in izklapljati.

Foto: Profimedia Talno ogrevanje

Pomembno je tudi, kakšne so cevi talnega ogrevanja 

Kot pravi Uroš Maček, cevi z alu-slojem niso dobra izbira, najboljše so polietilenske cevi, ki morajo imeti zaporo pred vdorom kisika. Ta prepreči korozijo na kovinskih delih inštalacije in nabiranje umazanije v ceveh, ki z leti zmanjša pretok vode skoznje. Ponudba polietilenskih cevi na trgu je velika,, razlikujejo pa se po postopkih proizvodnje. Klasificirane so v razrede PEX-a, PEX-b, PEX-c in PEX-d.  Oba sogovornika se strinjata, da so zaradi dolge življenjske dobe in tehničnih lastnosti najbolj kakovostne cevi PEX-a.

Pri izbiri cevi je, kot pravi Uroš Maček, pomembno tudi njihovo poreklo. Svetuje, da izberemo cevi, ki so narejene v EU in ne tiste, ki prihajajo iz Kitajske, Turčije, Indije, saj bomo ob morebitnih napakah veliko lažje uveljavljali reklamacijo in jamstvo. 

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.
 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.