Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je pravkar predstavil četrti paket za zamejitev draginje, kamor spada tudi regulacija cen zemeljskega plina. Kot je povedal je glavno vodilo Vlade skrb za vse, še posebej pa za ranljive skupine. Zato bodo za socialno šibke poskrbekli še posebej in pripravili tako imenovane energetske dodatke. 

Regulirane cene od 1. septembra

Tako kot velja za električno energijo, bodo tudi za zemeljski plin od 1. septembra letos do 31. avgusta 2023 veljale regulirane, navzgor omejene maloprodajne cene za zaščitene odjemalce. 

Za gospodinjske in skupne gospodinjske odjemalce bo najvišja dovoljena cena na kilovatno uro 0,073 evra brez DDV.

Regulirane cene pa bodo veljale tudi za male poslovne odjemalce, ki na leto porabijo manj kot 100.000 kWh zemeljskega plina, in socialne službe, mednje spadajo zdravstvene ustanove, domovi za ostarele, zapori ter tudi dijaški in študentski domovi. Za njih bo veljala omejitev cene pri 0,079 evra/kWh. 

Poleg tega se država, kot je poudaril minister Kumer, odpoveduje polovici trošarine, davek na dodano vrednost pa bo znižan iz 22 na 9,5 odstotka. 

Računi nižji od 90 do 675 evrov

Po izračunih ministrstva naj bi zaradi predlaganih ukrepov povprečno gospodinjstvo, ki plin kupuje pri cenejšemu ponudniku, na leto prihranilo od 90 do 130 evrov oziroma približno 10 odstotkov, tisto, ki je odjemalec dražjega ponudnika, pa od 170 pa vse do 675 evrov oziroma od 13 do 37 odstotkov. 

Socialnim službam naj bi se računi za zemeljski plin znižali do 1390 evrov oziroma 11 odstotkov, če so odjemalci cenejšega ponudnika, tisti, ki plin dobijo od srednje dragega, naj bi prihranili do 8700 evrov ali 44 odstotkov, tisti, ki zdaj plačujejo najdražji plin, pa celo nekaj manj kot 14.000 evrov ali 50 odstotkov. 

Mali poslovni odjemalci naj bi bili na leto na boljšem za 205 do 313 evrov ali približno za 10 odstotkov, če so odjemalci cenejšega ponudnika, tisti pri dražjih ponudnikih plina pa od 350 do 1420 evrov oziroma od 11 do 34 odstotkov. 

Vlada je Agencijo za energijo in družbo Plinovode pozvala tudi, naj pripravijo analizo o možnostih prostovoljnega zmanjševanja odjema zemeljskega plina iz omrežja. Da bi bili kar najbolje pripravlenji na morebitne res kritične razmere, pa je je Plinovode pozvala tudi, da skupaj z uvozniki plina pripravijo tudi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi do leta 2025 opustili zemeljski plin iz Rusije.